V začetku decembra je v veljavo stopila prepoved uvoza večine ruske surove nafte, od 5. februarja pa v EU velja še embargo na ruske naftne derivate. Smo v Evropi pripravljeni na življenje brez ruskega dizla in bencina? Posledice takšnih sankcij bodo močno odvisne od Kitajske in Indije.
Članice EU so se že decembra lani odpovedale uvozu večine ruske surove nafte. Kaj točno to pomeni za Slovenijo, lahko preberete v prispevku 9 vprašanj in odgovorov o embargu na rusko nafto. Danes je znano, da je Evropa to sankcijo zoper Rusiji dobro prenesla, bolj boleč pa bi lahko bil embargo na ruske naftne derivate, ki je začel veljati 5. februarja.
EU se z novim embargom pridružuje ZDA in Veliki Britaniji, ki sta prav tako prepovedali uvoz dizla in drugih rafiniranih naftnih proizvodov iz Rusije. Evropa na ta način prekinja vez z Moskvo, ki je bila leta in leta ključen vir energije na stari celini.
Novo prepoved spremlja še uvedba kapice za derivate, ki jih Rusija izvaža v tretje države – to je EU sprejela skupaj s skupino G7. Ukrep cenovne kapice že od decembra velja za surovo nafto, evropsko gospodarstvo pa je le-tega in že omenjen decembrski embargo na rusko surovo nafto dobro preneslo, saj nista imela pretirano negativnega učinka.
Večji negativen učinek bi lahko imela prepoved uvoza ruskih rafiniranih naftnih proizvodov. Pri tem še posebej izstopa negotovost ob prepovedi uvoza dizelskega goriva, katerega uporaba je zelo razširjena v evropski industriji in med gospodinjstvi. Deutsche Welle ob tem izpostavlja še rekordno nizke zaloge dizelskega goriva v Evropi.
Eugene Lindell in Joshua Folds iz energetsko-svetovalnega podjetja FGE sta za omenjen nemški medij izpostavila, da je surova nafta nadomestljiva, medtem ko je dizel in kurilno olje težje za proizvesti: “Pri surovi nafti je predhodna proizvodnja v svetovnem merilu veliko bolj raznolika. Na trgu so različne vrste nafte, le potencialno pa sta na trgu tudi dizel in kurilno olje.”
Preberite še: Za koliko se je gorivo v Sloveniji podražilo konec januarja?
Kaj prepoved ruskih derivatov pomeni za cene v Evropi?
Koliko bomo po uvedbi embarga plačevali za pogonska goriva, je odvisno predvsem od tega, kako uspešne bodo evropske države pri iskanju alternativnih prodajalcev goriv, ki bodo nadomestili ruski uvoz. Ob tem bo cena odvisna še od tega, komu bo Moskva po novem prodajala svoje energente.
Če bodo evropske države hitro našle nove prodajalce goriv, hkrati pa bodo nove kupce našli tudi ruski energenti, ki se jim je Evropa odpovedala, potem bo učinek embarga hitro izzvenel, piše nemški Deutsche Welle (DW). V nasprotnem primeru pa bi sankcije proti Rusiji lahko vodile do večjih motenj v industrijah, ki so odvisne od dizla. Med takimi sta denimo transport in agrikultura, kjer bi cene še naprej rastle, ter izničile napore, ki so bili storjeni v boju proti visoki inflaciji.
Nekatere motnje že višajo cene dizla, ki leto in pol vztrajajo pri visokih ravneh. Medtem ko so se razmere, predvsem zaradi mile zime, v zadnjih mesecih izboljšale, zaloge dizelskega goriva v Evropi ostajajo neprijetno nizke.
Cene dizelskega goriva pa bi kratkoročno lahko še naprej rastle. Prihodnje cene bodo predvidoma vključevale tudi nove in daljše dobavne poti, saj je Evropa s tem, ko se je odrekla ruskemu dizlu, zdaj primorana le-tega pripeljati iz bolj oddaljenih krajev, hkrati pa sprejeti tudi morebitne višje stroške proizvodnje v državah, kot je ZDA in ob tem plačati še ustrezne premije za pokritje tveganj.
“Trg je zdaj zelo občutljiv in zaskrbljen,” sta za DW še dejala analitika iz FGE. “Svet mora dejansko dojeti, da so se dobavne poti iz Rusije spremenile ter da motnje pri trajnih ruskih dobavah niso več prisotne. Ko bo trg to enkrat sprejel, se bo znižala tudi premija za tveganje in zaskrbljenost se bo zmanjšala.”
Evropski “zadnji hura”
EU je bila pred začetkom vojne v Ukrajini močno odvisna od ruskega uvoza dizla. Ta se je v zadnjem letu izrazito zmanjšal, še vedno pa so države članice EU lani kupile več kot 200 milijonov sodov dizla, kažejo podatki analitikov iz podjetja Vortexa.
Še več, države članice so v obdobju pred veljavo embarga obseg uvoza povečale na raven izpred vojne in se tako pripravile na čas, ko uvoz več ne bo možen. Kevin Wright iz analitičnega podjetja Kpler je to opisal kot “zadnji hura” pred začetkom embarga: “Zadnja možnost, da kupiš od bližnjega večjega vira in tako ohranjaš nizke stroške dobave v primerjavi s ponudbo, ki prihaja,” je zapisal Wright.
Po tem, ko je evropski embargo stopil v veljavo, je na stari celini zazevala luknja, velika 600.000 sodov dizla in drugih naftnih proizvodov na dan. EU želi manko zapolniti s povečanjem uvoza z Bližnjega vzhoda, Azije in ZDA, od teh regij pa so bile v zadnjem mesecu že močno odvisne rafinerijske kapacitete v EU.
Odvisnost od večjih rafinerij, kot sta kuvajtska Al-Zour in rafinerija Jazan v Savdski Arabiji, se bo predvidoma samo še povečevala. Ob tem je Nemčija podpisala tudi pogodbo z državnim naftnim podjetjem iz Združenih arabskih emiratov, ki bo v letu 2023 dobavilo 250.000 dizla na mesec.
Unija pa lahko, vsaj po tiho, računa tudi na tako imenovano “umivanje” (angleško washing), pri čemer v državah, kot je Turčija, rusko dizelsko gorivo zmešajo z drugimi proizvodi, ki niso ruskega porekla. Končni produkti nato najdejo pot nazaj v Evropo in tako obidejo embargo.
Rusi preusmerjajo dobavo
Zaradi evropskega embarga Rusija zdaj aktivno išče nove kupce njihovega dizelskega goriva in bencina. Reuters piše, da Rusi dobavo preusmerjajo do Maroka, kar potrjujejo tudi maroški mediji, ki hkrati omenjajo krepitev dobave Turčiji. Rusija se ob embargu in cenovni kapici sooča še s pomanjkanjem tankerjev, ki jih za dobavo evropskim državam ni potrebovala, preglavice pa jim povzroča še neugodno vreme. Nevihtno vreme bi lahko zajelo pošiljke v črnomorskih pristaniščih Novorosijsk in Tuapse.
Kljub izzivom pa Reuters v svojem poročilu napoveduje rast izvoza ruskega dizla in kurilnega olja v februarju, ko naj bi izvozili 4,3 milijona ton omenjenih goriv.
Rešitev odvisna tudi od Indije in Kitajske
V zadnjem letu sta se kot največji kupki ruske surove nafte ustoličili Indija in Kitajska, za kateri DW piše, da bi lahko odigrali pomembno vlogo pri zagotavljanju dovoljšnje količine dizelskega goriva v EU.
Indijski izvoz dizelskega goriva v Evropo je od začetka vojne v Ukrajini poskočil, tamkajšnje rafinerije pa izkoriščajo trenutne razmere, ko lahko kupujejo rusko nafto po znižani ceni, medtem ko cene dizla vztrajno rastejo.
O potencialni vlogi Indije v času energetske krize pričajo tudi dogodki iz lanskega leta. Zaradi stavk delavcev so obstale rafinerije v Franciji, EU pa je takrat izrazito povečal uvoz dizla in drugih podobnih izdelkov iz Indije, ki ni tradicionalni dobavitelj.
Veliko spremembo na trgu lahko ustvari tudi Kitajska, ki je za leto 2023 že povečala izvozne kvote dizla in drugih podobnih proizvodov ter izvoz ohranila na rekordni ravni. Po navedbah DW naj bi takšna odločitev spodbudila, da se proti Zahodu in Evropi usmerijo tudi drugi proizvajalci. “Politika Kitajske spreminja pravila igre,” razlaga Mark Williams, vodja raziskav pri Wood Mackenzie, ki poudarja, da azijska velesila drži v rokah ves presežek globalnih rafinerijskih kapacitet.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje