Zdaj je tudi uradno: inšpektorat za delo je zoper odgovorne v pomurskem podjetju Moda Mi&Lan zaradi kršenja pravic delavcem vložil kazensko ovadbo. In kaj zdaj?
Inšpektorat za delo je zaradi ponavljajočih se kršitev pravic šivilj in drugih zaposlenih v tekstilnem podjetju Moda Mi&Lan zoper odgovorne v podjetju vložil kazensko ovadbo.
Gre za podjetje na pogorišču nekdanje Mure v občini Gornji Petrovci na Goričkem, o katerem v zadnjih poročamo na N1 in v katerem je inšpektorat v zadnjih 11 letih opravil že več kot 30 nadzorov, do zdaj pa ugotovil že več kot 40 kršitev delavskih pravic. Gre predvsem za onemogočanje izrabe letnega dopusta in neplačanih sobotnih ur, za katere šivilje pogosto ne dobijo niti prostega dne. V zadnjem času pa zaposlene pesti še neizplačilo lanskega regresa, pa tudi plače za mesec marec še niso dobile. Inšpektorat je ugotovil tudi, da lastnik in direktor podjetja Milan Mörec večkrat zamuja ne samo z izplačilom malice in prevoza na delo, pač pa tudi s plačilom prispevkov.
Kot je na novinarski konferenci v Murski Soboti pojasnil v. d. glavnega inšpektorja Luka Lukić, so vložili kazensko ovadbo po 196. členu kazenskega zakonika, torej zaradi suma kaznivega dejanja kršitev temeljnih pravic delavk in delavcev.
Kaj določa 196. člen kazenskega zakonika?
“Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
Če ima dejanje iz prejšnjega odstavka za posledico nezakonito prenehanje delovnega razmerja, neupravičeno neizplačilo treh zaporednih plač ali izgubo pravice, ki izvira iz neplačanih prispevkov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let.
S kaznijo iz prejšnjega odstavka se kaznuje, kdor pogojuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi s tem, da delavka med zaposlitvijo ne bo zanosila ali rodila otroka ali od delavke med zaposlitvijo zahteva izjavo, da bo v takem primeru dala odpoved delovnega razmerja ali sprejela sporazumno prenehanje delovnega razmerja.”
Kot je povedal vodja območne enote inšpektorata za delo v Murski Soboti Matej Štivan, so kazensko ovadbo spisali zaradi ponavljajočih se kršitev predvsem na področju delovnega časa in koriščenja letnega dopusta, pa tudi težav pri izplačilu plač in prispevkov.
Poudaril je tudi, da zaposleni s februarsko plačo niso dobili dodatka za prehrano in prevoz na delo, da jim delodajalec še za lansko leto dolguje regres (izplačal ga je vsega 90 evrov) in da tudi marčevske plače podjetje, ki ima prav od dne, ko bi moralo izplačati plače, blokirane račune, delavcem še ni nakazalo. Kršitve so našli, je še dodal pomurski vodja inšpektorata za delo, tudi v zvezi z odrejanjem nadur, neizplačilom nadurnega dela ter v zvezi z onemogočanjem koriščenja letnega dopusta.
V. d. glavnega inšpektorja Luka Lukić pa je dodal, da so v podjetju redno izvajali nadzore ter stopnjevali tudi ukrepe, za kazensko ovadbo pa so se odločili, ko so izčrpali vse možnosti preventivnega delovanja.
Kje je bil inšpektorat do zdaj?
Na več novinarskih vprašanj, zakaj je do ovadbe moralo miniti kar debelo desetletje inšpekcijskih nadzorov, je Lukić odgovoril, da se “kazenska ovadba hitro zavrže, če naklep ni dobro izkazan. Tudi veliko sindikatov in nevladnih organizacij je vlagalo ovadbe zoper delodajalce, ki so si jih po nekih okoliščinah zaslužili, pa to ni šlo nikamor. V tem primeru je bil tudi zavezanec obveščen, da je naslednji korak ovadba. Inšpektorat ne more dajati pavšalnih ovadb, samo zato, da jih da, ampak jim moramo utemeljiti in zares dati podlago, da stvar steče in ne bo v nekaj letih zavržena,” je odgovoril.
In nadaljeval: “Ko imaš opravka z rednim neizplačilom plač, lahko kot inšpektorat štancaš globe. Ko pa gre že za poslovni model delovanja, za odnos, ki vodi v te posledice, takrat pa se poseže tudi po ovadbi. Sploh ko je žrtev, ki čutijo posledice, več,” je na številne kritike, ki po razkritjih N1 tako s strani sindikatov kot delodajalcev letijo predvsem na inšpektorat, odgovoril Lukić.
Tudi ministrstvo za delo je za N1 pojasnilo, da bodo zahtevali dodatna pojasnila inšpektorata, odziv državnega sekretarja na tem ministrstvu Dana Juvana po razkritjih N1 pa je bil zelo oster. Dejal je: “Če se potrdi, kar ste objavili, in če se se potrdi tudi to, kar smo izvedeli preko inšpektorata, koliko je bilo teh nadzorov, takšno podjetje ne bi smelo obstajati, moralo bi se zapreti, odgovorni za tako brutalno izkoriščanje pa bi morali za zapahe.”
“Bi me radi uničili?”
Lastnik in direktor podjetja Moda Mi&Lan Milan Mörec v kar dobrih treh tednih, kolikor smo na N1 pripravljali zgodbo o goričanskih šiviljah, ni uspel odgovoriti na naša vprašanja. Resda je bil sprva bolniško odsoten, a v službo se je vrnil že teden dni pred objavo našega prvega članka minulo soboto.
Danes, ko je tudi uradno, da je vložena kazenska ovadba, nam je po telefonu najprej precej razburjen očital, da ga želimo uničiti, o kazenski ovadbi pa je dejal le, da se on za delavce bori. Nato pa je dodal tudi, da je podjetje sicer v težavah, a da ima z delavci dober odnos ter da jih ne šikanira. Kasneje je v izjavo pred kamero le pristal. Povedal je, da so inšpektorji resda večkrat obiskali podjetje, a da za več kot 40 kršitev še ni slišal. “Jaz ne morem nič, če hoče Modo Mi&Lan nekdo uničiti.”
Kako je lastnik in direktor podjetja Moda Mi&Lan Milan Mörec komentiral ponavljajoče se kršitve, zaradi katerih je inšpektorat za delo podal kazensko ovadbo si poglejte v spodnjem videu.
Kot glavni razlog za neizplačilo regresa, zamud pri izplačilu plače, prispevkov in nadomestil za malico ter prevoz je navedel finančne težave, ki so po njegovih besedah posledica epidemije koronavirusa in tega, da tekstilna industrija ni dobičkonosna. Plačo in lanski regres zdaj obljublja za ta ali najkasneje prihodnji teden. Na vprašanje, kdaj lahko delavci pričakujejo letošnji regres, je odgovoril: “Za to imamo še nekaj časa.” O dopustih in neizkoriščenih urah na račun sobotnega dela pa je dejal, da jih ne more odobriti, če ga delavci za to ne zaprosijo.
A prav slednje je del problema. Namreč, kot smo na N1 že poročali, je direktor v podjetju ustvaril takšno kulturo, da si delavci denimo za dopust uradno niti ne zaprositi upajo, direktor pa lahko potem vsakič reče, da jim ga ne more odobriti, če ga zanj niti ne prosijo. Da je zaposlene strah in da se vsakič, ko kaj ‘uide’ v medije, v podjetju išče ‘izdajalca’, je pred našo kamero popolnoma zakrit izpovedal tudi eden od delavcev, potrdile pa so to tudi nekatere druge šivilje, ki so z nami govorile po telefonu, a ob pogoju, da jih nikoli ne razkrijemo. Direktor in lastnik Mode Mi&Lan je dejal, da so njegovi zaposleni vedno na prvem mestu, a je hkrati s prstom pokazal prav na nekatere od njih, “ki tako ali drugače škodijo ugledu te firme, pa tudi svojim sodelavcem in meni osebno. Kdo je tisti, ki nas prijavlja, ne vem,” je povedal.
In ker gre večinoma za starejše šivilje, ki imajo za seboj že stečaj Mure, zdaj pa si želijo le še ‘zvoziti’ do upokojitve, šivilje tiho in molče že leta prenašajo kršenje njihovih pravic. In pomemben del jih celo ‘navija’ za direktorja, saj se želijo na vsak način izogniti temu, da bi v stečaju le nekaj let pred njihovo penzijo končala tudi Moda Mi&Lan. Predstavnica sindikata Mode Mi&Lan, ki je skupaj z direktorjem sedla pred novinarje in opisovala razmere v podjetju, je dejala, da zaupanje v direktorja ima.
Na vprašanje, kaj ljudem preprečuje, da bi zapustili delovno mesto ali se uprli, pa čeprav delodajalec sistematično krši njihove pravice, je profesorica na ljubljanski fakulteti za socialno delo dr. Vesna Leskošek za N1 odgovorila: “Odvisnost od ljudi, ki jih zlorabljajo.”
Inšpektorat je moral danes odgovarjati tudi na vprašanja, ali so zaradi kršenja delavskih pravic šivilj kadarkoli podjetju izrekli tudi najvišje globe, a jasnega odgovora na to vprašanje ni bilo. Je pa Lukić dejal, da ima vsak delodajalec, ki ga oglobijo, tudi možnost pravnega varstva, ko lahko sodišča globo spremenijo v opomin, poleg tega se zaradi tega ti postopki tudi vlečejo.
Na vprašanje, ali bi inšpektorat lahko podjetje tudi zaprl – kot se je izkazalo v več primerih v času epidemije covida-19 – pa je Lukić odgovoril, da morajo imeti v mislih tudi sorazmernost ukrepov. “Imamo neka pooblastila, kdaj pa kdaj bi si želeli večja, ampak tako zelo skromna pa tudi niso. Če človek namerava poslovati tako, da mu je vseeno, ali so pravice delavcev spoštovane ali ne, ne vem, če bi to lahko v resnici preprečili,” je dejal in poudaril, da je v tem primeru inšpektorat svoje oddelal tako, kot je treba.
Celotno novinarsko konferenco predstavnikov inšpektorata si lahko pogledate na spodnjem posnetku:
Morda vas zanima tudi …
O kršenju pravic šivilj in drugih zaposlenih ter o (ne)vlogi, ki so jo imeli pri tem tudi sindikati, smo se v oddaji N1 STUDIO pogovarjali s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič in Goranom Lukićem iz Delavske svetovalnice.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje