Še teden dni nazaj so na ljubljanski občini poudarjali, da je za Ljubljano nujen zeleni prehod, izgledalo je, da bodo to kurilno sezono zagnali novozgrajeno plinsko enoto, čeprav plina še nimajo, Slovenija pa se je pridružila zavezi Evropske unije (EU) za zmanjšanje porabe plina. Zdaj iz Energetike Ljubljana sporočajo, da bodo še eno sezono primarno uporabljali premog, ljubljanski župan Zoran Janković pa je ob tem vlado pozval, da naj Energetiki pomaga prebroditi krizo visokih cen energentov. Vlada Roberta Goloba naj bi bila njegovim predlogom naklonjena.
Energetika Ljubljana končuje z izgradnjo nove plinsko-parne enote, s katero želi premog, ki ga uvaža iz Indonezije, večinsko nadomestiti z ekološko bolj sprejemljivim plinom. A izgradnja enote prihaja v času, ko v Evropi zaradi zmanjšanja ruskih dobav obstaja povečano tveganje za pomanjkanje plina in si Evropa zato prizadeva za zmanjšanje porabe.
Energetika Ljubljana prav tako še nima plina za zagon in obratovanje enote. Borzna cena plina pa je zadnje mesece prek 200 evrov na megavatno uro. Če bi vse prelili v končne cene za odjemalce, bi to pomenilo vsaj trikrat višjo ceno toplote za 61 tisoč ljubljanskih gospodinjstev.
Kot smo večkrat pisali, je ljubljanski župan Zoran Janković javno – kljub temu da ima Ljubljana naročeno še za eno kurilno sezono premoga – vztrajal, da bo Ljubljana zagnala plinsko enoto. “Plin ni problem Ljubljane, ampak Evropske unije (EU),” je dejal na eni od svojih predvolilnih novinarskih konferenc in napovedal, da se bo odločil po posvetu z resornim ministrstvom.
Primarni energent bo premog
A zdaj so nam v Energetiki Ljubljana povedali, da bo proizvodnja toplote in elektrike v prihajajoči kurilni sezoni temeljila na premogu in lesnih sekancih, po potrebi pa bodo za proizvodnjo toplote uporabili tudi kurilno olje. Letos sicer načrtujejo tudi poskusni zagon plinske enote, a tega, koliko plina bodo porabili v tej zimi, ne povedo. “Zaradi zaostrenih razmer na plinskem trgu in zaradi možnosti uporabe nadomestnih, ugodnejših, virov je količine zemeljskega plina v tem trenutku težko natančno oceniti.” Iz njihovih pojasnil pa izhaja, da bodo primarno uporabljali premog.
Ljubljanskega župana smo vprašali, kaj se je spremenilo v zadnjih tednih, da so stopili korak nazaj pri načrtih o proizvodnji toplote iz plina, a nam ni odgovoril. Povedal pa je, da je imel v zadnjih tednih sestanke tako s premierjem Robertom Golobom kot resornimi ministrstvi in da je vse pisno pozval, da naj Energetiki Ljubljana pomagajo pokriti letos zelo visoko stroškovno ceno: na področju nakupa plina tako, da Energetiki omogočijo nakup plina po regulirani ceni, pri proizvodnji toplote iz premoga pa s financiranjem stroška emisijskih kuponov, ki jih Energetika za prihodnje leto še ni kupila. Prav tako si Ljubljana želi, da bi vlada omejila cene elektrike za komunalna podjetja. Želijo pa si tudi omejitve cen za javne zavode in podjetja, saj se stroški energentov dvigujejo za vse kulturne objekte, javne zavode in podjetja.
Po Jankovićevih besedah je vlada predlogom naklonjena. Odgovor iz premierjevega kabineta in infrastrukturnega ministrstva še čakamo. Na okoljskem ministrstvu pa pravijo le, da je občina predlagala zamrznitev cene elektrike za komunalna podjetja, a je ministrstvo Uroša Brežana poziv odstopilo infrastrukturnemu ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer.
Borut Živulovič/BOBO
Ljubljanski župan Zoran Janković je na vlado naslovil poziv, da naj Energetiki Ljubljani pomaga pokriti stroškovno ceno nabave energentov. Kot pravi, je vlada Roberta Goloba predlogom naklonjena.
Energetika pravkar podražila toploto
Janković je danes tako dejal, da je prejšnji teden v Koper prišlo 145 tisoč ton premoga za letošnjo kurilno sezono, od prej imajo na zalogi 160 tisoč ton, januarja pride še ena ladja s 145 tisoč tonami premoga.
Se pa tudi tu dviguje cena: pred letom dni je indonezijski premog stal 82 evrov za tono, danes stane 282 evrov, pri čemer je vključena dobava do Kopra. Tržna cena premoga na borzi je po navedbah Jankovića 400 evrov.
S tem mesecem je Energetika Ljubljana dvignila variabilno ceno toplote za 7,6 odstotka oziroma za 6,5 evra za megavatno uro (na 91,4 evra za megavatno uro). Cena plina za gospodinjstva je medtem od ega meseca regulirana.
Pa bodo ti ukrepi zadostovali?
Kljub temu da je Energetika v preteklem letu že dvigovala cene ter da računa na pomoč države pri plačilu emisijskih kuponov, morda pa tudi v obliki omejitev cen plina, pa bo Energetika Ljubljana letos imela visoko izgubo. Janković ocenjuje, da bo Energetika zaradi visokih cen elektrike in plina ustvarila 20 milijonov evrov izgube, možnih je dodatnih 10 milijonov evrov negativnega učinka.
Te dni iz mnogih držav, denimo Avstrije in Nemčije, poročajo o prošnjah energetskih podjetij za pomoč. Na vprašanje, kako stabilno je poslovanje Energetike, je Janković dejal, da je premoženje Energetike “enormno”. Meni, da poslovanje javnega podjetja ni ogroženo.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje