Jedrska elektrarna v Krškem (NEK), ki nam zagotavlja petino elektrike, se je pred tednom dni ustavila zaradi luknjice na zvaru cevovoda. V podjetju napovedujejo, da naj bi nepravilnost odpravili v nekaj tednih, ni pa izključeno, da bo popravilo trajalo dlje. Po ustavitvi NEK Slovenija več elektrike uvaža. "Izpad TEŠ ali NEK je vedno mogoč, to nadomestimo iz uvoza brez težav. So pa težava potem poslovni izidi izpadlih proizvajalcev," pravijo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, kjer jih varnost oskrbe tudi v primeru večmesečne ustavitve NEK ne skrbi.
Jedrska elektrarna Krško (NEK) proizvede dobro tretjino v Sloveniji proizvedene električne energije. Polovica pripada Hrvaški, ki je polovična lastnica elektrarne. Če pogledamo samo porabo v Sloveniji, NEK pokrije približno petino.
In tega deleža trenutno nimamo, saj so v NEK pred tednom dni ustavili nuklearko zaradi ugotovljenega puščanja. Zdaj iščejo vzrok puščanja in pripravljajo akcijski načrt za odpravo odstopanja, za kar bodo predvidoma potrebovali nekaj tednov, kdaj bo elektrarna spet priklopljena, pa ne morejo napovedati.
Iztok Tiselj, jedrski fizik v reaktorskem centru v Podgorici, je za RTV Slovenija dejal, da izkušnje iz Belgije izpred nekaj let kažejo, da je popravilo podobne napake trajalo več mesecev.
TEŠ ni bistveno povečal proizvodnje
Čeprav ima Slovenija še dva vira, termoelektrarno in hidroelektrarne, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pravijo, da Slovenija izpad NEK nadomešča z uvozom.
Kot kažejo podatki Elesa, se po ustavitvi NEK proizvodnja iz Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) ni (bistveno) povečala. Zaloge premoga so letos po nedavnih zagotovilih šefa HSE Tomaža Štoklja zadostne, a to ni edini pogoj, da se poveča proizvodnja v termoelektrarni. “Ali bo termoelektrarna obratovala na polni moči, je poleg razpoložljivega premoga odvisno predvsem od razmer na trgu in po kolikšni ceni bo mogoče preostalo možno proizvodnjo prodajati na bolj sprotnem trgu,” pravijo na ministrstvu.
Drugače povedano, proizvodna cena elektrike iz premoga je razmeroma visoka, tako da ob nizkih cenah elektrike na borzi proizvodnja ni smiselna.
Skupna proizvodnja elektrike v Sloveniji se je tako znatno zmanjšala. Če smo prejšnji četrtek med 8. in 9. uro proizvedli okoli dva tisoč megavatnih ur elektrike, smo jih včeraj v istem obdobju okoli 1.200. Smo pa v četrtek pred ustavitvijo nuklearke veliko elektrike izvozili.
Drugačne razmere
Na ministrstvu poudarjajo, da ob trenutnih razmerah na trgu z električno energijo izpad NEK brez težav nadomeščamo z uvozom. Tudi v zimskih mesecih ne pričakujejo tveganj za oskrbo.
Spomnimo, da je natanko pred letom dni nuklearka prav tako stala (takrat zaradi rednega remonta), prav v tem času pa je šef Elesa Aleksander Mervar zaradi razmer na trgu električne energije in pomanjkanja premoga predlagal tudi ustavitev šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ). Slovenija je tako lep del prejšnje zime prebrodila brez dveh od treh pomembnih virov električne energije (tretji so hidroelektrarne).
“Letos je popolnoma drugačna situacija tako pri ostalih domačih proizvajalcih kot tudi sicer na evropskem trgu, veliko več kot lani pa je tudi novo instaliranih sončnih elektrarn,” pravijo na ministrstvu, ki ga vodi Bojan Kumer. Dodajajo pa, da v primeru ustavitve ‘trpi’ poslovni izid izpadlih proizvajalcev. Da kupcem zagotovi pogodbene količine, mora Gen energija, ki je lastnica NEK, namreč zdaj elektriko kupovati na borzi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje