Kripto zima ali normalno čiščenje trga? Slaba jabolka, balon, visoki obrati …

Gospodarstvo 27. Nov 202211:042 komentarja
FILE PHOTO: Illustration shows representation of cryptocurrencies plunging into water
Foto: Dado Ruvič/REUTERS

Cena bitcoina se danes giblje okoli 16.000 evrov, daleč od rekordnih vrednosti iz leta 2021, ko je najprepoznavnejša kriptovaluta presegla 67.000 evrov. Cena je strmoglavila še istega leta in kripto trgi se od takrat kopajo v rdečih številkah. Letos je nenadno propadla tudi naveza terra-luna, sledil je pogrom hranilnice Celsius, svet kripta je v začetku novembra dodatno pretresel še stečaj druge največje borze s kriptovalutami FTX. Govora je o kripto zimi, medtem pa poznavalci področja mirijo. "Razen za tiste, ki so pri skoraj 70.000 evrov kupili bitcoin in ga zdaj prodajajo pri 16.000, se mi ne zdi, da je prostor v krizi," meni član delovne skupine za blockchain regulativo pri Evropski komisiji Nejc Novak.

Številni, ki so prejšnja leta denar vlagali v kriptosredstva, naložbe letos selijo na varno. Selitev kapitala zmanjšuje likvidnost na trgu kriptovalut, kar niža njihove cene, na to pa vpliva tudi dvig obrestnih mer centralnih bank. A bolj kot padanje cen so pomenljive razpoke v kriptopodjetjih, ki so jih razgalile spremembe na trgu. Zadnji v vrsti takšnih primerov je propad druge največje kriptoborze FTX, ki je stečaj razglasila 11. novembra. Industrija, ki vztrajno obljublja finančno revolucijo, je zaradi takšnih in drugačnih afer letos izgubila dobršen del kredibilnosti.

FTX je o težavah z likvidnostjo poročal v začetku novembra. Kot rešitelj se je nakazal njihov konkurent in obenem največja kriptomenjalnica Binance, kjer so napovedali prevzem podjetja s sedežem na Bahamih. Binance je po pregledu podjetja od prevzema odstopil, svojo odločitev pa pojasnil, da težave “presegajo njihove zmožnosti”.

Izkazalo se je, da je FTX neustrezno ravnal s sredstvi svojih strank. Za ohranitev plačilne sposobnosti bi podjetje potrebovalo štiri milijardno finančno injekcijo, medtem ko naj bi celoten izpad, ki je podjetje poslal na smetišče zgodovine, presegal osem milijard dolarjev. Primer so že prevzeli ameriška komisija za vrednostne papirje in borzo, ministrstvo za pravosodje in zvezna komisija za trgovino.

EU na področju regulacije korak pred ZDA

“Vse kriptomenjalnice in kriptopodjetja, ki jih poznamo in smo z njimi delali, imajo striktno ločena sredstva uporabnikov in lastna sredstva. Slednja lahko zapravljajo, uporabnikovih sredstev pa ne. To, kar se je zgodilo na FTX, ni škandal, to je kraja,” dogajanje na drugi največji kriptobrozi komentira odvetnik in ustanovitelj odvetniške družbe Nlaw Nejc Novak.

V izogib tovrstnim scenarijem je evropska komisija leta 2018 začela pripravljati zakonsko podlago za regulacijo kripto trgov in sredstev imenovano Markets in Crypto-Assets (MiCA). Regulacijo so javnosti predstavili leta 2020 in je usklajena na ravni EU, manjka le potrditev v evropskem parlamentu. Novak spomni, da je podlaga regulacije na agendi plenarne seje za marec 2023, v uporabo pa naj bi vstopila konec leta 2024.

Novak o omenjenem stečaju pravi, da bi se to lahko zgodilo tudi, če bi MiCA obstajala že letos, vendar bi bile možnosti za to bistveno manjše: “MiCA namreč ureja poslovanje kriptomenjalnic, se pravi poslovanje vseh podjetij, ki hranijo kriptosredstva svojih uporabnikov in zaradi tega je to velik korak naprej. V nekem regulatornem redu je tukaj EU spet malo pred ZDA. Bomo pa videli, ali bomo znali to izkoristiti tako, da bi se globalni kriptobiznis zdravega značaja začel koncentrirati v Evropi.”

član delovne skupine za blockchain regulativo pri Evropski komisiji
Nejc Novak. Foto: Osebni arhiv

Kriptotrg ni varno zatočišče pred klasičnim gospodarstvom

FTX pa ni edino podjetje, ki je v zadnjem letu neslavno propadlo; maja letos je bliskovito strmoglavil dvojec terra in luna. Pri prvem gre za stabilni kovanec, pri drugem pa za njegov ravnotežni žeton, vrednosti obeh pa naj bi se pretapljala ena v drugo. Terro je singapurski podjetnik Do Kwon predstavil kot algoritemski stabilni kovanec, njegovo podjetje pa so podprli tudi priznani kripto investitorji. Zgodil se je naval na omenjeni kovanec, katerega tečaj pa je v slabem tednu padel na le nekaj centov dolarjev in milijarde investicij so šle v nič.

Sledila je polomija s hranilnico in sposojevalnico Celsius, ki je junija letos za nedoločen čas zamrznila dvige svojim uporabnikom zaradi “izrednih tržnih razmer”. Mesec kasneje je podjetje razglasilo stečaj in v bilanci stanja je zazevala 1,2 milijarde dolarjev velika luknja. Primer Celsiusa je sicer drugačen od zgoraj omenjenega kovanca terra. Brez premoženja so takrat namreč ostali tudi dolgoročni vlagatelji, ki špekulativnim naložbam niso bili izpostavljeni.

“Dogajanje je pokazalo, da kripto ni varno zatočišče pred dogajanjem v klasični ekonomiji, kot se je včasih propagiralo. Tudi kripto je občutljiv na dogodke v realni ekonomiji in na določene prevare oziroma na nepošteno ravnanje s strani nekaterih akterjev,” aktualno stanje na kriptotrgu povzema Ivo Grlica iz pravne pisarne Grlica Law. Grlica spomni tudi na komentarje preiskovalcev v primeru FTX, ki so za ameriške medije dejali, da še nikoli niso imeli opravka s tako neurejenimi bilancami in nepreglednim računovodskim stanjem, pa čeprav je šlo za večmilijardne projekte.

Poteka “popolnoma normalno čiščenje trga”

Ivo Grlica v luči preteklih dogodkov izpostavlja, da gre za čiščenje trga: “V preteklih letih so stvari ušle izpod nadzora in enostavno se je na trgu pojavilo ogromno prevar in slabih projektov. Živelo se je na račun navdušenja, ustvaril se je balon, tako da gre za popolnoma normalno čiščenje.” Kot pojasnjuje, so večje afere pokazale, da je bil trg predolgo zanemarjen s strani regulatorjev in da neko regulacijo vendarle potrebujemo.

Ob tem Grlica opominja, da “nekaj slabih jabolk še ni razlog, da bi popolnoma zadušili industrijo oziroma da bi pretirano regulirali”. Kot nadaljuje, se znajo slabi primeri zlorabiti v smeri preveč rigorozne regulacije. “Nekatere očitne goljufije in prevare bi se dalo reševati z instrumenti, ki jih ima pravni sistem že zdaj na voljo. Goljufije in prevare so prepovedane že zdaj, prav tako lahko določene posameznike preganjamo tudi kazensko. V tem smislu ne drži, da se preteklih afer ne bi dalo preprečiti s sedanjimi instrumentarji. Vseeno pa je prišlo do spodbude, da se trg na nek način regulira, vendar osebno nisem zagovornik pretirane, temveč zmerne regulacije, ki še zmeraj dopušča razvoj. Ta omogoča tudi inovativnost in eksperimentiranje, seveda v normalnih in jasno začrtanih mejah,” izpostavlja Grlica.

Razvoj kripta se nadaljuje

Propad kriptoprojektov in afere so še pospešile padanje že tako negotovega kriptotrga. Cena bitcoina se danes giblje okoli 16.000 evrov, kar je le četrtina rekordne vrednosti, ki jo je bitcoin dosegel novembra lani. Na slabo četrtino svoje rekordne vrednosti je padel tudi ethereum.

“V resnici ni nobenega razloga, da bi vrednost rastla. Makroekonomsko stanje v nekripto svetu je slabo in v regularnem svetu zaradi negotovosti vsi čakajo, v katero smer bodo stvari šle. Posledično je težko zagovarjati, da obstaja generator rasti, tako regularnih kapitalskih trgov ali pa kripto,” pravi Nejc Novak.

Na vprašanje, ali smo v kripto zimi, Novak odgovarja, da omrežje Etherium še ni imelo toliko razvojnikov, kot jih ima trenutno. “Še nikoli prej se ni dogajalo toliko razvoja, še nikoli prej nismo imeli toliko tako imenovanih drugonivojskih blockchainov, kjer baza razvojnikov še raste. V tem smislu ni videti zime. Je pa to videti na vrednosti bitcoina, ethereuma, na vseh ostalih pa še toliko bolj,” pojasni.

Novak tako poudarja, da se razen pri tistih, ki so pri skoraj 70.000 evrih kupili bitcoin in ga zdaj prodajajo pri 16.000 evrih, ne zdi, da je prostor v krizi. “Zdi se mi, da če prostor tako prenese stečaj druge največje kriptomenjalnice na svetu, je to prej kazalnik odpornosti ali stabilnosti prostora kot pa obratno. Če bi newyorška borza ugasnila, vprašanje, kako bi preživela dediščina finančnih centrov.”

Propad tujih borz je voda na mlin za Bitstamp

Kam se seli denar, je težko vedeti, pove Ivo Grlica, ki pa opaža, da so investitorji in potrošniki postali bolj previdni. “Vsi manj zapravljamo oziroma spreminjamo svoje navade in denarja za investicije je zdaj povsod manj. To se ne tiče samo kripta, se pa ta mogoče bolj odziva na pomanjkanje in spremembe kot tradicionalna ekonomija. Kontrasti so večji in to je tudi eden od čarov kripta. Kolikor so v preteklosti stvari rasle, so pri kriptu rasle še bolj. Tudi padci in šoki so lahko večji, kar kaže na to, da je zadeva še zmeraj mlada,” zaključi Grlica.

O “visokih obratih” in o tem, da se stvari ne ustavljajo, govorijo tudi pri slovenski menjalnici Bitstamp, kjer pravijo, da je propad podjetja FTX pravzaprav voda na njihov mlin.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Komentari

Vaš komentar