Evropa se po tem, ko je ruski Gazprom zaprl pipice "neprijateljskim" kupcem iz šestih evropskih držav, ki niso privolili v plačevanje v rubljih, pripravlja na morebitne motnje v dobavah zemeljskega plina. Nekatere države tudi z varčevalnimi ukrepi za prebivalstvo – v Italiji, denimo, vlada predlaga, da to poletje klime ne bi hladile pod 25 stopinj Celzija, podobno Španija in Nizozemska. A če bo jeseni plina premalo, naj bi po načrtih Evropske komisije varčevalni ukrepi najprej doleteli industrijo. V kidričevskem Talumu, ki zaradi visokih cen elektrike že zdaj dela z manjšim tempom, in Slovenski industriji jekla poudarjajo, da nadomestnega energenta nimajo in bi v takem primeru morali takoj zmanjšati tudi proizvodnjo.
Ruski Gazprom je kupcem iz šestih evropskih držav (Bolgarije, Finske, Poljske, Nizozemske, Danske, Nemčije) v zadnjih tednih prekinil dobave zemeljskega plina. Razlog je, da plina niso želeli plačati v rubljih, kar Gazprom od njih zahteva na podlagi posebnega odloka ruskega predsednika Vladimirja Putina, sprejetega konec marca.
Po oceni CNN je Gazprom s tem letne dobave Evropi zmanjšal za 13 odstotkov. Pri tem pa ni nepomembno, da zaradi precej višjih cen plina njegovi prihodki ne bodo manjši kot v preteklih letih. Naš največji plinski trgovec Geoplin je medtem našel način, kako plačati Gazpromu v rubljih, ne da bi pri tem kršil evropske sankcije zoper Rusijo. Kot pravijo v podjetju, Geoplin nima neporavnanih obveznosti, dobave zemeljskega plina po dolgoročni pogodbi tečejo nemoteno.
A v Bruslju očitno niso prepričani, da se bo tukaj končalo. “V trenutnih razmerah ne vemo, katera članica je lahko naslednja,” je nedavno za FT dejala evropska komisarka Kadri Simson.
REUTERS/Wojciech Kardas
Operacija termostat
EU se je sicer že po začetku vojne v Ukrajini sama zavezala, da bo odvisnost od ruskega plina do konca leta zmanjšala za dve tretjini. A zaradi Gazpromovih prekinitev pogodb in tveganja, da bi se ob nadaljevanju sankcij proti Rusiji – tudi sprejetem naftnem embargu – seznam blokiranih držav lahko podaljšal, je Bruselj nedavno članicam že priporočil, da se začnejo pripravljati tudi na črn scenarij pomembnejšega zmanjšanja ali prekinitve dobav ter posledično omejenih dobav plina.
Nemčija in Avstrija, ki sta močno odvisni od ruskega plina, sta že marca aktivirali načrte za nujne primere, ki med drugim vključujejo varčevanje. V Nemčiji industrija predlaga sistem dražb, na katerih bi plin prednostno delili “kritičnim” podjetjem, pri čemer pa so merila, katera so najpomembnejša, še stvar razprave. V Avstriji spodbujajo industrijska podjetja, da tudi sama pred jesenjo prispevajo k polnjenju skladišč, ki naj bi bila do zime glede na cilje EU 90-odstotno napolnjena. Podjetja, ki bodo prispevala k polnjenju skladišč, bodo kasneje na vrsti za omejevanje dobav.
Nekatere države so se usmerile tudi v prebivalstvo: tako je italijanska vlada Maria Draghija konec aprila sprejela odlok o varčevanju z energijo, ki med drugim zapoveduje, da se klima poleti ne sme nastaviti na manj kot 25 stopinj. Odlok so poimenovali “operacija termostat”, Draghi pa je veliko pozornosti pritegnil z izjavo, da gre za dilemo “klima ali mir”.
Španija je prejšnji teden napovedala paket ukrepov, ki med drugim prav tako predvideva omejitev rabe klimatskih naprav v javnih ustanovah, spodbujanje dela od doma in uporabe javnega prevoza za javne uslužbence, nameščanje sončnih elektrarn. Čeprav je Španija le malo odvisna od ruskega plina, želijo s presežki plina iz neruskih virov pomagati drugim državam, ki bodo v težavah. Nizozemska je v začetku aprila prebivalce pozvala, naj zmanjšajo ogrevanje, tudi v javnih ustanovah so napovedali varčevanje z ogrevanjem pozimi oziroma hlajenjem poleti.
SIJ in Talum brez alternativ
Pri nas za zdaj pozivov k varčevanju z energijo ni bilo. Kontingenčni načrti EU naj bi sicer v primeru nezadostnih dobav plina najprej omejili porabo v industriji, ki v EU porabi 27 odstotkov plina. Dva večja porabnika plina pri nas, Talum in SIJ, pravita, da prehod na nadomestni energent kratkoročno ni mogoč, tako da bi morala v primeru redukcij takoj omejevati proizvodnjo.
V Talumu iz Kidričevega, ki proizvaja in reciklira aluminij, pri tem povedo, da že od novembra elektroliza, ki je energetsko najbolj potraten del proizvodnega procesa aluminija, zaradi visokih cen elektrike deluje na tretjini zmogljivosti. Pa se jim bo letos strošek elektrike vseeno dvignil s 40 na 60 milijonov evrov. Cena zemeljskega plina pa je pet- do sedemkrat višja kot lani, pravi predsednik uprave Marko Drobnič. Pri tem imajo zakupljeno elektriko za splošno porabo do leta 2026, elektrike za proces elektrolize pa ne. Pri plinu pa imajo zakupljenih 70 odstotkov količin za prihodnja tri leta.
“Morebitna redukcija dobave zemeljskega plina bi se nam pri proizvodnji poznala takoj, saj je naš proizvodni proces, predvsem v fazah predelave polizdelkov, odvisen od zemeljskega plina. Proizvodnja jekla temelji na elektroobločnih pečeh, v nadaljnjih fazah pa polproizvode ogrevamo v večini v plinsko kurjenih pečeh,” pa razlaga Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo in investicije v SIJ. Strošek električne energije in zemeljskega plina se je v skupini SIJ v primerjavi z lani povprečno povečal za dva- do trikrat.
Srdjan Zivulovic/Bobo
“Morebitna redukcija dobave zemeljskega plina bi se nam pri proizvodnji poznala takoj, saj je naš proizvodni proces, predvsem v fazah predelave polizdelkov, odvisen od zemeljskega plina. Proizvodnja jekla temelji na elektroobločnih pečeh, v nadaljnjih fazah pa polproizvode ogrevamo večinoma v plinsko kurjenih pečeh,” razlaga Slavko Kanalec iz SIJ.
Računajo na pomoč države
Nenadomestljivost plina verjetno pomeni, da bi večje in dolgotrajnejše omejevanje dobav plina tem podjetjem prineslo velike težave. “To je problem, za katerega v tem trenutku ne vem, kako bi ga rešil,” je v intervjuju za N1 dejal bodoči gospodarski minister Matjaž Han. “Veliko ljudi poudarja, da potrebujemo zeleni prehod, kar terja čas. Do takrat, ko se bo ta prehod zgodil, lahko kakšno podjetje zaide v velike težave. Za podjetji, kot sta SIJ in Talum, bomo morali, če vprašate mene, problem reševati individualno glede na specifike teh podjetij.”
Ponudbeni šoki in visoke cene energentov bi lahko pustili tudi dolgoročnejše posledice, saj lahko močno vplivajo na konkurenčnost evropske industrije in s tem premik kupcev. Drobnič iz Taluma pravi, da smo v Evropi od štirih milijonov ton v zadnjega dobrega pol leta izgubili en milijon ton aluminija, medtem ko Indijci in Kitajci “povečujejo proizvodnjo, ker energetske draginje ne čutijo”. Ob tem poudarja, da je ogljični odtis evropskih proizvajalcev precej manjši kot azijskih.
Poleg tega tako v SIJ kot v Talumu opozorijo, da je Slovenija zadaj, kar zadeva pomoč energetsko intenzivnim podjetjem, ki jo omogoča Evropska komisija. “Določene države članice so se hitro odzvale tudi na marčevsko shemo, ki jo je za pomoč gospodarstvu pripravila Evropska komisija. Francija, Španija in Portugalska so že ukrepale tudi z drugim paketom pomoči,” pravi Drobnič iz Taluma.
Kanalec pa dodaja, da čakajo tudi na realizacijo uredbe o povrnitvi posrednih stroškov emisij ogljikovega dioksida. “Smo eden večjih vplačnikov v podnebni sklad, iz katerega pa ne prejemamo sredstev za spodbujanje zniževanja emisij ogljikovega dioksida in energetske učinkovitosti, ker je v večini razpisov jeklarska industrija izvzeta.” Januarja smo pisali, da ministrstvo za okolje čaka na zeleno luč Bruslja, kaj se je z uredbo dogajalo po tem, pa ni znano.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje