Inflacije ne maramo, ker nam odžira prihranke in zmanjšuje kupno moč, ne maramo je, ker bolj udari revne kot bogate. A gotovo ste že slišali, da je visoka jugoslovanska inflacija v 80. letih pomagala ljudem odplačati posojila za gradnjo hiše ali nakup stanovanja. Da jih je dobesedno požrla, se večkrat izrazijo ljudje. S profesorjem na Ekonomski fakulteti v Ljubljani Markom Pahorjem osvetljujemo takratno inflacijsko dogajanje in odgovarjamo na vprašanje, ali se tudi danes, ko je inflacija 10-odstotna, lahko začne dogajati tudi to?
Zgodba z jugoslovansko inflacijo se je začela v 70. letih prejšnjega stoletja, razlaga Marko Pahor, redni profesor in raziskovalec na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. “Takrat se je zaradi obilice denarja na svetovnih trgih odprl trg za posojila tudi za razvojno in kreditno precej mejne države, med njimi je bila tudi Jugoslavija. Zunanji dolg Jugoslavije je v drugi polovici 70. let narastel z okoli 5 na 20 milijard dolarjev. Precej tega zunanjega dolga pa se je pretvorilo v posojila prebivalstvu.”
Inflacija je bila v tistih letih nekje med 20 in 25 odstotki, kar je precej več od današnjih 10 odstotkov. V 80. letih pa se je, kot razlaga profesor, začela inflacijska spirala. Leta 1982 je bila letna inflacija že 40-odstotna, leta 1987 že 170-odstotna, leta 1989 pa že več kot tisočodstotna.
Bančna posojila so se odobravala s fiksno obrestno mero, kar je pomenilo, da je bil nekdo, ki je najel 10 tisoč evrov posojila, po koncu prvega leta realno gledano dolžan le še tisoč evrov, pojasni Pahor. “Obrestne mere so bile fiksne, okrog 25 odstotkov, torej je inflacija dejansko ‘pojedla’ dolg.”
Leta 1987 je nato država podjetjem in tudi bankam predpisala, da so morala uvesti revalorizacijo, kar je pomenilo, da se je znesek neodplačane glavnice usklajeval z inflacijo. Inflacija je torej pojedla predvsem posojila s fiksno obrestno mero, najeta pred letom 1987. Revalorizacijska klavzula je kasneje nekaterim posojila močno podražila, tako da jim je na koncu dolg pomagala odplačevati celo država.
Inflacija tudi zdaj koristi posojilojemalcem, a manj
Do neke mere se zgodba danes ponavlja, a v veliko manjšem obsegu, pravi Pahor. “Veliko kreditov zadnjih let je bilo odobrenih z nizkimi fiksnimi obrestnimi merami, tudi pod dvema odstotkoma. Lani in tudi letos je inflacija bistveno višja, zato realna vrednost dolga pada. Kdor ima posojilo, mu inflacija koristi, a še zdaleč ne v takšni meri, kot se je to dogajalo v Jugoslaviji v 80. letih.”
Po njegovem mnenju tudi ne gre pričakovati, da bi Evropska centralna banka (ECB) in druge zahodne centralne banke dlje časa dopuščale dvomestni odstotek inflacije. “Tudi zaveze in kredibilnost centralnih bank so danes večje kot v 80. letih, zato večjega razvrednotenja kreditov ni pričakovati.”
Tu omenimo, da ECB, katere osnovna naloga je stabilnost cen, zadnje mesece poskuša inflacijo zajeziti z zviševanjem obrestnih mer. V četrtek je Svet ECB vse tri ključne obrestne mere zvišal za 0,75 odstotne točke, guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pa je v petek dejal, da pričakuje nadaljnje dvige.
Ponovil je, da je “cilj članov sveta ECB, da se inflacija na srednji rok stabilizira pri dveh odstotkih”. In dodal, da če so najprej inflacijo poganjale višje cene energetov in hrane, jo zdaj poganjajo tudi že dvigi plač.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje