Visoka volatilnost finančnih trgov in skrbi o stabilnosti ameriškega bančnega sistema so (nominalno) borzno vrednost zlata, ki velja za hranilca vrednosti in varno zavetišče za prihranke v turbulentnih časih, pognale na rekordno raven. Trenutna borzna vrednost je okoli dva tisoč dolarjev za unčo ali približno 60 tisoč evrov za kilogram. Kako radi po njem posežemo Slovenci?
“Dolgoročno gledano se cena zlata giblje sinhrono s količino denarja v obtoku,” o gibanju borzne cene zlata pove Peter Slapšak, direktor šenčurskega podjetja Elementum, ki prodaja naložbeno zlato.
V zadnjih letih na to gibanje pomembno vpliva rastoče povpraševanje centralnih bank – lani so kupile rekordno količino zlata – ter investicijsko povpraševanje fizičnih oseb, pove. Slapšak pravi, da se je zanimanje povečalo po začetku pandemije covida-19, predvsem zaradi negotovosti, nizkih obrestnih mer v bankah in splošnega povečanja potrošnje, ki je bilo posledica ekspanzivne fiskalne in monetarne politike.
“Med pandemijo je določen čas ceno poganjal tudi dejavnik na strani ponudbe – nekateri rudniki zlata so bili namreč takrat zaprti,” pojasni sogovornik. Zadnje leto pa na povpraševanje vplivajo geopolitične negotovosti, inflacija, zaradi katere ljudje iščejo varno zavetje za svoje prihranke. Lani, ko je ameriška centralna banka Federal reserve bank (Fed) izvedla serijo zaporednih dvigov obrestnih mer, je sicer zlato v nekaj mesecih izgubilo 20 odstotkov vrednosti, konec leta pa se je cenovni trend obrnil navzgor.
World Gold Council je v januarskem poročilu napovedoval, da naj bi se letos povpraševanje po zlatu umirilo, kar pa se za zdaj – verjetno predvsem zaradi težav v bančnem sektorju – ni zgodilo. Ameriški CNBC je namreč poročal, da se je po propadu Silicon Valley bank in težavah Credit Suisse zanimanje vlagateljev za zlato povečalo.
Zlato kupujejo centralne banke tretjih držav
Januarja objavljeno poročilo organizacije World Gold Council o trgovanju z zlatom navaja, da so centralne banke lani kupile 1.136 ton zlata, kar je bilo največ po letu 1967. Mednarodna tiskovna agencija Reuters je ob tem poročala, da so kovino, ki velja kot hranilec vrednosti (povpraševanje se praviloma poveča v negotovih časih), največ kupovale države v razvoju. Zaloge zlata so povečali Turčija, Kitajska, Egipt, Katar in Irak. Avtorji poročila sicer opozarjajo, da Kitajska in Rusija ne poročata redno o spremembi zalog.
V Banki Slovenije so nam v začetku leta povedali, da v zadnjih petih letih niso povečevali rezerv v zlatu. Na zadnji dan lanskega leta je imela naša centralna banka v lasti 3,2 tone zlata v vrednosti 174 milijonov evrov.
Vrednost uvoza v Slovenijo zrasla
Slovenski trgovci so predlani uvozili več nemonetarnega zlata kot lani, a je bila lani povprečna cena na kilogram precej višja.
“Zlato v Sloveniji kupujejo predvsem fizične osebe. Povpraševanje se tudi pri nas povečuje,” pravi Slapšak. Prodajna cena zlata je sestavljena iz borzne cene, ki ji prištejejo še strošek proizvodnje, kovnice, logistike, zavarovanj in marže trgovca.
Na vprašanje, ali je to zlato v vsakem trenutku (tudi ko so cene visoke) mogoče prodati, odgovori pritrdilno. “Sodelujemo s kovnicami iz Avstrije, Nemčije, Švice, ki izpolnjujejo tako imenovani ‘good delivery standard’, kar pomeni, da je zlato in srebro proizvedeno v skladu z določenimi standardi kakovosti. Ta podjetja plemenite kovine v vsakem trenutku tudi odkupujejo, seveda v odvisnosti od borznih cen.”
Kam gredo cene?
Napovedi gibanja cen kovin so nehvaležne, pa vendar – ali je možna nadaljnja rast cen? Od česa bo to odvisno?
Slapšak pravi, da bo to odvisno od ravnanj centralnih bank. “Če se bo nadaljevala ekspanzivna monetarna politika, če državam ne uspe zaustaviti inflacije in če se bo zadolženost držav nadalje povečevala, bo zaradi upada vrednosti kupne moči denarja na drugi strani še vedno možna rast cene zlata.”
Fed naj bi sicer kljub strahovom glede stabilnosti tamkajšnjega bančnega sektorja maja izvedel še en dvig ključnih obrestnih mer, podobno tudi ECB.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje