Centralne banke že več kot leto dni poskušajo sklatiti visoko inflacijo z dvigom obrestnih mer, a so jim načrte zdaj resno prekrižale težave nekaterih bank. Ukrepi centralnih bank namreč potencialno večajo obrestno in kreditno tveganje, opozarja nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Pozivi, naj centralni bančniki razmislijo o začasni ustavitvi dvigov obrestnih mer, so vse glasnejši tudi na finančnih trgih. Kako dolgo lahko torej Evropska centralna banka še vztraja pri dvigu obrestnih mer?
Ameriška centralna banka (Fed) je v sredo nadaljevala leto dni trajajoč niz dvigovanja obrestnih mer, ki višajo tudi cene kreditov za podjetja in prebivalstvo. Če je bilo še pred dobrim letom mogoče dobiti dvajsetletni stanovanjski kredit z obrestno mero pod dvema odstotkoma, se danes nespremenljive obrestne mere z enako odplačilno dobo gibljejo že krepko nad štirimi odstotki.
A bolj kot samo zvišanje obrestnih mer je tokrat v ZDA odmevalo tehtanje centralnih bankirjev med različnimi možnostmi, kako se spopasti s trdovratno inflacijo, ne da bi dodatno ogrozili ameriški bančni sistem.
Spomnimo, da je višanje obrestnih mer na začetku meseca posredno pokopalo kalifornijsko Silicon Valley Bank, za to je tla pod nogami izgubila tudi banka Signature Bank iz New Yorka. Ameriški bančni nemir je prestopil še na staro celino, kjer se je v težavah znašla druga največja švicarska banka Credit Suisse. Ta je postala prva večja globalna banka, ki jo država rešuje po letu 2008. Banko je za približno tri milijarde evrov prevzela njena glavna tekmica UBS. Ta bo prevzela tudi 5 milijard evrov izgub.
Bančni sektor je tako danes prežet z negotovostjo, investitorje pa le stežka pomirjajo odzivi državnih institucij in zagotovila pristojnih, da sta ameriški in evropski bančni sistem odporna, kapitalsko močna in likvidna. O slednjem so v tem tednu razpravljali tudi na vrhu evrskega območja, od koder so voditelji EU sporočali o strožjih pravilih, ki v primerjavi z ZDA in Švico veljajo v evropskem bančnem sistemu.
Pred zadnjim ameriškim dvigom obrestnih mer so bili zato vse glasnejši pozivi k začasni ustavitvi restriktivne monetarne politike Feda. Kritiki namreč opozarjajo, da se mora ta zdaj bolj kot z inflacijo boriti s krepitvijo zaupanja v finančni sistem.
“Ukrepi centralnih bank večajo obrestno in kreditno tveganje”
“Temeljna težava Feda in Evropske centralne banke (ECB) je, da sta morala zaostriti monetarno politiko, če sta želela ublažiti inflacijske pritiske. Inflacija je monetarni fenomen, ne glede na to, da gre tudi za šoke na strani ponudbe,” razlaga ekonomist in član strateškega sveta za makroekonomska vprašanja pri predsedniku vlade Matej Lahovnik, ki obenem dodaja, da je ravno dvig temeljnih obrestnih mer povzročil težave tistim institucijam, ki imajo v portfelju večji obseg starih obveznic s fiksnim donosom, “saj po metodi poštene tržne vrednosti izkazujejo izgubo. Iz tega izhajajo potrebe po dokapitalizaciji, ki hitro sprožijo paniko med vlagatelji, ko gre za banke, pa predvsem pri deponentih. V primeru Silicon Valley Bank smo zato videli tipičen ‘bank run’, ko so nekateri deponenti enostavno potrebovali denar ali pa jih je zajela panika in so tega nakazovali na druge institucije.”
Trenutno dilemo centralnih bank poudarja tudi ekonomist in nekdanji guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari. Kot pravi, je ciljanje več ciljev (inflacije, finančne stabilnosti in dinamike agregatnega povpraševanja, op. a.) z enim instrumentom teoretično nemogoče: “Sklicevanje na to, da je inflacija absolutna prednost, pri tem nič ne pomaga. Agresivno dvigovanje obrestnih mer lahko na inflacijo deluje samo z velikim časovnim zamikom (več kvartalov), v tem času pa pride v finančnem sistemu, ki je preobložen z dolgoročnimi državnimi papirji, najmanj do dveh potencialnih tveganj.” Gaspari izpostavlja obrestno tveganje, ki se že realizira skozi padec vrednosti obveznic v bilancah bank, hkrati pa navaja še kreditno tveganje. To bo prišlo na vrsto na eni strani z zmanjšanjem kreditne aktivnosti bank za poslovne subjekte, kar se bo kazalo z nižjimi investicijami in stečaji ter na drugi strani s prebivalstvom, kjer Gaspari pričakuje krizo hipotekarnega trga in padec vrednosti nepremičnin.
Do kdaj bo ECB še višal obresti?
Kljub težavam, ki se kažejo v bančnem sektorju, je Fed ta teden vztrajal pri svoji začrtani smeri in ključno obrestno mero dvignil za 0,25 odstotne točke. Ta je zdaj na ravni med 4,75 do 5,00 odstotka, medtem ko so ključne obrestne mere ECB med tri in 3,75 odstotka. Nazadnje je svet ECB obrestne mere dvignil sredi marca, in sicer šestič zapored.
Obrestne mere v območju evra so tako nižje od tistih v ZDA, ali bo ECB sledila ameriškemu vzoru, pa bomo dokončno izvedeli maja, ko bodo v Frankfurtu ponovno odločali o morebitnem dvigu.
Mitja Gaspari je prepričan, da bo ECB skušala prikriti neprijetne dileme z vsaj še dvema dvigoma obrestne mere, ob tem pa upala, da to ne bo takoj zaostrilo finančnih pogojev na trgu do mere, ki smo ji bili priča pred desetimi leti.
Da evropske centralne bančnike čakajo nemirne seje, meni tudi Matej Lahovnik: “Tako na ECB kot na Fedu bodo skrbno spremljali razmere na finančnih trgih in se za nadaljnje dvige odločali z bolj drhtečo roko. Tudi guvernerji, ki bodo morali dvigniti roko za zvišanje obrestnih mer, bodo to naredili z drhtečo roko. Vsi z enim očesom opazujejo finančne trge. Ne izključujem možnosti, da dviga ne bo, se mi pa zdi, da veliko drugih možnosti ni. Verjetno bodo naslednji dvigi bolj postopni in previdni iz dveh razlogov: prvič, ker je bil dvig že do sedaj zelo visok in drugič zaradi razmer na finančnih trgih, ki smo jim priča.”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje