Ministrstvo za delo je Banko Slovenije pozvalo, naj preuči možnosti spremembe makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva tako, da dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov in gospodinjstev.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je Banko Slovenije pozvalo k preučitvi sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva. To naj spremeni tako, da dvig minimalne plače ne bo več negativno vplival na kreditno sposobnost posameznikov oziroma gospodinjstev, so sporočili z ministrstva.
“Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, pa bi bilo glede na aktualne okoliščine smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva,” so zapisali na ministrstvu.
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva med drugim določa, da mora potrošniku po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb vsak mesec ostati najmanj znesek v višini 76 odstotkov minimalne bruto plače, kot jo določa zakon, ki opredeljuje minimalno plačo. Zaradi te določbe sklepa je dvig minimalne plače s 1074,43 na 1203,36 evra z letošnjim letom nekaterim posameznikom oziroma gospodinjstvom poslabšal kreditno sposobnost, so opozorili.
K dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne, je nedavno pozvala tudi komisija državnega zbora za nadzor javnih financ. Banke med drugim pravijo, da so preveč omejene pri kreditiranju, regulator pa, da so tveganja v bančnem okolju povečana in da so ukrepi primerni.
Preberite še: Krediti so vse dražji: je čas za depozite?
Banka Slovenije: Okrepili bomo dialog
Na pozive k omilitvi ukrepov se je že odzvala Banka Slovenije, kjer pravijo, da bodo okrepili dialog s pristojnimi institucijami, da se poišče rešitev, ki bo primerna za kreditojemalce, ki posojila najemajo, in za tiste, ki jih niso zmožni odplačati. “Ta makrobonitetni ukrep (kreditojemalca op. a.) ščiti pred mesečno obremenitvijo, ki bi presegla zakonsko določen minimalni znesek, potreben za preživetje,” so glede zapisali v Banki Slovenije v odgovoru ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki jo je pozvalo k preučitvi sprememb teh omejitev.
V Banki Slovenije so poudarili, da se povečuje tudi splošna raven plač, kar povečuje kreditno sposobnost ostalih kreditojemalcev. “Po zadnjih podatkih je zato rast stanovanjskega kreditiranja relativno visoka in medletno znaša 10,5 odstotka,” so dodali. Kot so zatrdili, od uvedbe makrobonitetnega ukrepa novembra 2019 spremljajo ključne parametre, ki vplivajo učinkovanje tega ukrepa. Nazadnje so sredi lanskega leta nekoliko omilili pogoje.
Po plačilu vseh obrokov iz naslova kreditnih pogodb mora posamezniku vsak mesec ostati najmanj 914,55 evra, za vsakega otroka pa mora biti ta znesek višji za 248,92 evra, so opozorili v združenju bank. “Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben … Tega nikjer drugje ni,” je bil na seji državnega zbora predsednik uprave največje banke v Sloveniji NLB Blaž Brodnjak kritičen do bančnega regulatorja.
Banke ne uporabljajo izjem
Banka Slovenije glede omejitev spomni na omilitev pogojev julija lani, po katerih je možno kreditiranje komitentov, ki jim po plačilu mesečnega obroka ostane manj od predpisanega zneska. Banke se lahko za to izjemo odločijo pri največ deset odstotkov poslov. “Iz podatkov bank pa je razvidno, da so v zadnjem obdobju pri stanovanjskem kreditiranju izkoristile le 2,4 odstotka izjem,” so navedli na slovenski centralni banki.
Kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, zavarovane z državnim jamstvom, so izvzete iz omejitev kreditiranja prebivalstva, so zapisali. A ta možnost v praksi ni zaživela, saj je, kot je decembra lani povedal finančni minister Klemen Boštjančič, zakon o stanovanjski jamstveni shemi za mlade napisan tako slabo, da je neizvedljiv.
Preberite še: “Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben”
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje