V petek se je z zasedanjem Razvojnega odbora sklada in banke sklenil osrednji del letnih zasedanj Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke. Boj proti koronavirusu, revščini in dolgu nerazvitih držav so zasenčile razprave o inflaciji in motnjah v oskrbovalnih verigah.
Vodja Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhananom Ghebreyesus je na enem od forumov, ki so potekali na zasedanju, dejal, da svet zaostaja za ciljem cepljenja 40 odstotkov svetovnega prebivalstva do konca leta, in kritiziral bogate države, ki potrjujejo poživitvene odmerke, medtem ko večina svetovnega prebivalstva ne more dobiti niti enega. Med finančnimi ministri in guvernerji centralnih bank držav članic obeh mednarodnih finančnih institucij sicer ostajajo nestrinjanja glede premoščanja razlik v precepljenosti.
V sredo se je sestala skupina gospodarsko najmočnejših držav G20, ki je v svoji izjavi pozvala države, naj povečajo zaloge cepiv za revne države, kar je v četrtek storil tudi Mednarodni denarni in finančni odbor IMF (IMFC) skupaj z Razvojnim odborom sklada in banke v petek. IMFC je pozval k večjemu mednarodnemu sodelovanju in takojšnji akciji za pospešitev cepljenj. Veliko večji poudarek pa je IMFC dal naraščanju inflacije in je pozval centralne banke, naj pozorno spremljajo razvoj dogodkov in so pripravljene na hitro ukrepanje.
IMF je izdal poročilo o obetih svetovne gospodarske rasti (WEO), v katerem je zadnjo napoved rasti za letos znižal s 6,0 na 5,9 odstotka, za prihodnje leto pa je ni spreminjal s 4,9 odstotka. Poleg WEO je IMF izdal tudi poročilo o globalni finančni stabilnosti, kjer je menil, da se ekonomski optimizem zmanjšuje, finančne ranljivosti pa povečujejo.
Odplačevanje dolga in pomoč
“Občutek imam, da smo že šli naprej od koronavirusa,” je novinarjem v Washingtonu dejal francoski finančni minister Bruno Le Maire, vendar poudaril, da Francija podpira večjo finančno pomoč državam v razvoju, vključno s preusmeritvijo dodatnih najmanj 100 milijonov dolarjev iz rezerv IMF, potem ko so že avgusta sprostili 650 milijonov.
Največ kritik je tekom zasedanj sicer letelo na pomanjkanje napredka pri lajšanju dolga najbolj revnim državam. Januarja poteče pobuda držav G20 o začasni prekinitvi odplačevanja dolga za 46 držav, za naprej pa še ni nobenega dogovora.
Potekale so tudi razprave o transformaciji v zeleno gospodarstvo in zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov pred novembrsko podnebno konferenco ZN v Glasgowu (COP 26) in med drugim o revoluciji digitalnih valut.
Zasedanja se nadaljujejo, danes je na vrsti med drugim razprava o globalizaciji po pandemiji, prihodnji teden pa med drugim poročila o gospodarskih gibanjih po svetovnih regijah.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!