V zadnjem mesecu so cene zrasle za 0,2 odstotka. Letna inflacija pa se je oktobra zmanjšala s septembrskih 7,5 odstotka na 6,9 odstotka. K letni rasti so največ prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Prvi podatki za evrsko območje bodo objavljeni jutri.
Slovenska letna rast cen življenjskih potrebščin je bila oktobra 6,9-odstotna, kažejo danes objavljeni podatki Statističnega urada Republike Slovenije (Surs).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki omogoča primerjavo z drugimi državami EU, je bila 6,6-odstotna. Prejšnji mesec je bila 7,1-odstotna.
Cene storitev so se v povprečju zvišale za 8,1 odstotka, cene blaga pa za 6,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo dražje za 8,5 odstotka, poltrajno blago za 3,2 odstotka in trajno blago za 0,4 odstotka.
Kaj poganja cene?
Statistični urad navaja, da so najbolj, za 1,3 odstotne točke, letno inflacijo zvišale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač. Te so se zvišale za 7,3 odstotka glede na oktober lani. Dobra novica pa je, da se rast cen v tem segmentu še naprej umirja. Avgusta je bila 10,4-odstotna, prejšnji mesec 9,2-odstotna, ta mesec – kot napisano – 7,3-odstotna.
Na letno inflacijo so najbolj vplivale za 9,2 odstotka višje cene hrane in brezalkoholnih pijač – skupaj so k inflaciji prispevale 1,6 odstotne točke. Kot kaže, pa se rast cen hrane umirja, saj je bila prejšnji mesec inflacija še 10,4-odstotna.PPodražitve električne energije (za 24,3 %) so k inflaciji prispevale 0,8 odstotne točke, pri čemer gre za močen učinek osnove, saj je lani oktobra že veljala vrsta začasnih zmanjšanj dajatev, ki pa se letos postopoma iztekajo.
Tretji največji prispevek k inflacije so podražitve v skupini rekreacija in kultura (za 7,1 odstotka), ki so letno inflacijo dvignile za 0,7 odstotne točke.
Razkorak z evrsko inflacijo
Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v petek opozoril, da bi se lahko slovenska inflacija v prihodnjih mesecih oddaljila od povprečja evrskega območja. “Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja,” je dejal.
Prvi podatki za evrsko območje bodo objavljeni jutri. Ekonomisti, sodelujoči v Reutersovi anketi, pa napovedujejo znižanje evrske inflacije s 4,3 na 3,2 odstotka, kar je dvakrat večji upad kot pri nas.
Kot prva je danes preliminarno oceno oktobrske inflacije objavila Španija, kjer je letna inflacija ostala pri 3,5 odstotka. Kolikšna je španska inflacija po mednarodno primerljivi metodi (HICP), bo znano jutri. Kot kaže spodnji graf septembrske inflacije, ima Španija sicer eno najnižjih rasti cen v evrskem območju.
Danes pa je preliminarno oceno objavila tudi Nemčija. Ekonomisti v Reutersovi anketi so napovedovali, da se bo nemški HICP zaradi učinka osnove znižal s septembrskih 4,3 odstotka na 3,3 odstotka, a je nemški statistični urad Destatis presenetil s podatkom o močnejšem upadu, na tri odstotke. Indeks cen življenjskih potrebščin je s 3,8 odstotka najnižje po dveh letih. Osnovna inflacija (brez upoštevanja hrane in energentov) je upadla s septembrskih 4,6 na 4,3 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje