Menu Item
Slovenija se zadnje mesece pomika navzgor na lestvici držav evrskega območja z največjo rastjo cen, guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pa pred današnjo objavo podatkov za oktober opozarja, da bi se lahko še bolj oddaljila od povprečja evrskega območja. "Razlika v stopnji inflacije je namreč v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja," pravi.
Slovenska letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjavo z drugimi državami, je bila septembra 7,1-odstotna.
To je eno odstotno točko več kot avgusta in 2,8 odstotne točke višja od povprečja evrskega območja (4,3 odstotka). Pri tem poudarimo, da je pri nas na rast cen vplival tudi učinek osnove pri cenah elektrike: lani septembra je namreč začela veljati regulacija cen elektrike.
Pa vendar je bila tudi brez tega rast cen visoka. Višjo inflacijo kot Slovenija sta imeli le Slovaška (9 odstotkov) in Hrvaška (7,4 odstotka). V avgustu je imelo pet držav višjo stopnjo inflacije kot Slovenija.
Inflacijo poganjajo domači dejavniki
Podatek za oktober bo objavljen danes. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle pa je v petek opozoril, da bi se lahko razkorak med slovensko in evrsko inflacijo še povečeval.
Inflacijo v Evropi so dolgo poganjale podražitve energentov in surovin, zdaj pa po navedbah guvernerja v ospredje stopajo domači dejavniki.
"Razlika v stopnji inflacije je v vedno večji meri posledica domačih inflacijskih dejavnikov, med drugim primerjalno višje rasti plač v Sloveniji in večjega domačega trošenja," je Vasle dejal v izjavi po četrtkovi seji sveta guvernerjev Evropske centralne banke (ECB), ki tokrat po desetih zaporednih dvigih ni zvišal obrestnih mer.
Opozoril je, da bo za naslavljanje razlik med evrsko in našo inflacijo zelo pomembna tudi "ustrezna naravnanost ostalih ekonomskih politik, vključno s fiskalno in plačno politiko".
Tveganje za nov krog podražitev
V Sloveniji rast povprečne plače po navedbah Banke Slovenije ostaja visoka in ne kaže znakov umirjanja, krepi se tudi realna rast plač (torej prilagojena za inflacijo).
Povprečna bruto plača v Sloveniji je bila avgusta 2.222 evrov, kar je realno (torej z upoštevanjem inflacije) 4,2 odstotka več kot avgusta lani. Realna rast povprečne neto plače (1.442 evrov) je bila 3,5 odstotka.
Banka Slovenije zdaj opozarja, da v Sloveniji osnovno inflacijo, ki je bila septembra 6,5 odstotka, poganjajo zlasti cene storitev, pri katerih pa tveganje za nadaljnjo rast izhaja prav iz visoke rasti plač. Za storitvena podjetja so te glavni vhodni strošek.
"Razmik med rastjo plač v Sloveniji in evrskim območjem predstavlja tudi tveganje za primerjalno dolgotrajnejše razhajanje v inflaciji, kar bi nadalje slabšalo zunanjo konkurenčnost domačega gospodarstva," je cv nedavno izdanem pregledu makroekonomskih gibanj opozorila Banka Slovenije.
Ali naše plače rastejo hitreje kot drugje?
V Sloveniji je letos rast stroška dela med najvišjimi v Evropi, kaže primerjava Eurostata, po tem, ko je bila lani med najnižjimi. Strošek dela vključuje plače, regres, druga nadomestila in dodatke ter tudi davke in socialne prispevke.
V drugem lanskem četrtletju je bila Slovenija s 3,7-odstotno rastjo nominalnega stroška dela na uro v spodnji tretjini držav Evropske unije (EU), v letošnjem drugem četrtletju pa s 14,5-odstotno rastjo v samem vrhu.
Hrvaška je imela prav tako 14,5-odstotno rast, Madžarska pa 17,3 odstotno. Povprečna rast za celotno evrsko območje je bila v tem obdobju le 4,5 odstotka.
Ponovimo, da so nominalne rasti precej višje od realnih, ki upoštevajo še inflacijo. Kot že omenjeno, so se realno bruto plače pri nas v zadnjem letu zvišale za 4,2 odstotka.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje