Delničarji Petrola bodo tudi za turbulentno lansko leto dobili dividendo: uprava in nadzorni svet predlagata 0,7 evra bruto na delnico. Državno odvetništvo pa je zavrnilo Petrolov predlog za mirno rešitev spora glede 106,9-milijonskega zahtevka za povrnitev škode, ki je naftnemu trgovcu nastala pri lanski regulaciji. Razlog ni znan, predsednica uprave naftnega trgovca Nada Drobne Popović pa je lani napovedovala, da bo v primeru neodzivnosti državnega odvetništva Petrol sprožil tožbo.
Nadzorni svet Petrola, ki ga vodi nekdanji šef Slovenskega državnega holdinga Janez Žlak, je potrdil letno poročilo trgovca za lansko leto in skupaj z upravo predlaga izplačilo 0,7 evra bruto dividende. Dividenda za leto 2020 je znašala 22 evrov bruto, za 2021 pa rekordnih 30 evrov bruto. A višina ni primerljiva, saj je Petrol lani cepil delnice: vsaka delnica družbe se je razdelila na 20 novih. To pomeni, da se je letos dobiček delil na precej večje število delnic.
Obenem pa je izplačilo dividende vendarle dobra novica za delničarje, saj je za trgovcem turbulentno leto. Petrol je, kot smo že pisali, lani beležil rekordnih 9,5 milijarde evrov prihodkov od prodaje, skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Rast prodaje je posledica večjega povpraševanja po gorivu (Slovenija je imela zaradi regulacije večino leta občutno nižjo ceno goriva kot sosednje države) ter višjih cen goriv.
Večino dobička ustvarili s prodajo trgovskega blaga
Zaradi razmer na trgu in posegov države pa se je močno poslabšala donosnost njihovega posla. “Zaradi visokih nabavnih cen vseh energentov, vpliva regulacije pogonskih goriv in drugih energentov ter škode, ki so jo družbi Geoplin povzročile nedobave zemeljskega plina po ruski pogodbi, se omenjeno povečanje prihodkov od prodaje ne odraža v prilagojenem kosmatem poslovnem izidu. Ta je dosegel 393,4 milijona evrov, kar je 28 odstotkov manj kot v letu 2021.”
Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) celotne skupine je bil 96,3 milijona evrov, kar je 60 odstotkov manj kot leta 2021. Regulacija cen goriv je trgovcu odnesla 188,9 milijona evrov EBITDA, regulacija cen ostalih energentov pa še 8,3 milijona evrov. Negativni učinek nedobav zemeljskega plina Geoplinu ocenjujejo na 51,7 milijona evrov. Tri četrtine EBITDA (oziroma 71,4 odstotka) so tako ustvarili s prodajo trgovskega blaga, še 18,9 odstotka pa v segmentu energetskih rešitev.
Pod črto je Petrol lani posloval z 2,7 milijona evrov čiste izgube.
Državno odvetništvo ni za pogajanja
Ob tem Petrol sporoča tudi, da je državno odvetništvo zavrnilo predlog za mirno rešitev spora glede povrnitve nastale škode zaradi reguliranih cen pogonskih goriv v lanskem letu. Spomnimo, da je vlada Janeza Janše po začetku vojne v Ukrajini in turbulenc v energetiki omejila cene goriv. Trgovci, ki so zaradi visokih nabavnih cen nafte delali izgubo, pa pričakujejo, da jim bo država izgube povrnila.
Najprej so pritiskali na ministrstvo za gospodarstvo, a odgovora ni bilo. V začetku letošnjega leta je nato Petrol na slovensko državno odvetništvo poslal 106,9-milijonski zahtevek za povračilo škode. Kot izhaja iz današnjega sporočila Petrola, pa je predlog za mirno rešitev spora odvetništvo že zavrnilo. Pojasnila obeh strani še čakamo, prav tako odgovor Petrola, kaj sledi. Predsednica uprave Nada Drobne Popović je v začetku leta dejala, da bo Petrol v primeru neodzivnosti državnega odvetništva sprožil tožbo.
Petrol je zahtevek poslal tudi na hrvaško državno odvetništvo, saj so tudi južni sosedje uvedli podoben sistem regulacije. Petrol zahteva vračilo 55,9 milijona evrov škode, ki je po njihovem nastala zaradi prodaje goriva pod stroškovno ceno. Odločitve odvetništva do objave letnega poročila še niso prejeli.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje