Zaradi vladne regulacije cen goriv Slovenci do začetka tega meseca pravzaprav nismo občutili znatne rasti cen surove nafte, ki jo prinaša vojna v Ukrajini. Država je breme prevalila na trgovce. Po prekinitvi regulacije so se cene na črpalkah dvignile, trgovci, ki so mesec in pol zaradi visokih nabavnih cen nafte delali izgubo, pa zdaj pričakujejo, da jim bo država izgube povrnila – to naj bi jim zagotovil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek. O kolikšnih zneskih je govor, še ni znano, naftni trgovci pravijo le, da je škoda velika.
Sredi marca, ko so borzne cene goriv kot posledica vojne v Ukrajini podivjale, je vlada posegla in omejila cene. Tržna cena dizla bi v tistih dneh presegla 1,8 evra za liter, a jo je vlada omejila na 1,54 evra. Cena bencina bi bila okoli 1,62 evra za liter, omejili so jo na 1,5 evra.
Vlada Janeza Janše takrat ni bila edina, ki je posegla. Pravzaprav je do takrat ali pa malo za tem enako naredila večina evropskih vlad. Je pa naša vlada cene določila zelo nizko (bencin okoli 15 centov, dizel 25 centov pod tržno ceno) in ob tem ni določila vira, iz katerega bi krila izpad. Na dan, ko je predstavljal uredbo o omejitvi cen, so novinarji ministra Zdravka Počivalška večkrat vprašali, kako bodo pokrili razliko med regulirano in tržno ceno, a ni jasno odgovoril. Je pa poudaril, da ne želijo bremeniti trgovcev ali morda katerega celo odgnati. “Zaščititi moramo tudi trgovce, kajti ni naš interes, da bi v Sloveniji ostal samo en dobavitelj pogonskih goriv.”
Ministrove izjave so se zdele kontradiktorne, saj je na eni strani govoril o zaščiti trgovcev, na drugi pa jim je vlada z ukrepom zapovedala poslovanje z izgubo. V dneh po začetku regulacije so mali črpalkarji začeli poročati, da so take cene nevzdržne, zato je vlada 31. marca omejila še veleprodajne cene. Večji trgovci pa se na regulacijo niso pretirano odzivali. Njihova prva sporočila so šla v smeri, da bodo omejitve spoštovali, so pa iz prodaje umaknili dražje, premium različice dizla. V zadnjih tednih aprila pa so tudi oni v izjavah za medije glasneje opozarjali, da je ukrep nevzdržen.
Počivalškova obljuba
Konec marca, ko je omejila veleprodajne cene, je vlada obenem naftnim trgovcem zapovedala, da morajo kljub reguliranim cenam prodajati gorivo. To je storila na podlagi zakona o kontroli cen, ki pa določa tudi, da lahko vlada podjetjem, ki jim s tem povzroči “občutno škodo”, določi primerno nadomestilo.
Po naših informacijah je trgovcem Počivalšek to nadomestilo že obljubil. Na Petrolu pravijo, da zdaj pričakujejo, da bo ministrstvo oblikovalo model za izračun škode in povračilo izgubljenega prihodka. “Kljub temu da način izračuna gospodarske škode še ni znan, imamo zagotovila ministrstva za gospodarstvo, da bomo trgovci dobili povrnjeno škodo. Naša ključna usmeritev je, da pridobimo ustrezno nadomestilo za povračilo nastale gospodarske škode, vključno z izgubljenim dobičkom,” pravijo na Petrolu. Podobno so nam povedali tudi na MOL.
Kolikšna je škoda in koliko bi zdaj država morala plačati, ni znano. Ne v Petrolu ne v MOL nam številke niso razkrili. Oboji pa pravijo, da je “zelo velika”. Podjetji sta sicer že v obdobju regulacije ministrstvu tedensko poročali o višini škode. Koliko škode so prijavili trgovci, smo vprašali tudi ministrstvo, odgovore čakamo. Dodajmo, da v tretjem večjem trgovcu pri nas, podjetju OMV, na naša vprašanja niso odgovorili. Pravijo, da podrobnosti poslovnih odločitev in rezultatov ter vladnih odločitev ne komentirajo.
Subvencije tujcem, ki so točili pri nas
Izbrani način regulacije je problematičen z več vidikov.
Kot smo že pisali, je bil vladni način regulacije v primerjavi z drugimi državami nenavaden. Tako je vlada sredi marca v primerjavi z večino drugih evropskih držav bolj znižala cene, teden dni po volitvah pa je regulacijo umaknila, medtem ko ostale vlade ukrepe podaljšujejo vsaj do poletja. Marsikdo se tako sprašuje, ali je nedavna deregulacija vladni odgovor na volitve.
Dejstvo je, da so lep del finančnih učinkov regulacije ‘koristili’ tujci. V času regulacije so namreč naftni trgovci po naših informacijah zaznali tudi po petkrat večje povpraševanje tujih tovornjakarjev in nekaj deset odstotkov večje povpraševanje na obmejnih črpalkah.
Seveda pa ne moremo spregledati niti dejstva, da je vlada s takim sistemom posegla v prosti trg in poslala zelo slab signal vlagateljem v vseh panogah. Ne nazadnje so ob začetku regulacije mali črpalkarji svarili celo, da bodo morda morali zapreti črpalke. Vlada bi lahko (kot je denimo naredila Francija) uvedla subvencije cen goriva, lahko bi znižala trošarine ali DDV.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje