Pogosto nakupujete po spletu? Inšpekcija opozarja na pasti

Slovenski jezik spletne strani, domena .si in cene v evrih sami po sebi ne pomenijo, da potrošnik kupuje pri slovenskem podjetju. Dejanski prodajalec ima lahko sedež v drugi državi ali celo zunaj EU, v današnjem sporočilu za javnost izpostavljajo na tržnem inšpektoratu.

Potrošnikom zato svetujejo, naj pred nakupom pri neznanem ponudniku vedno preverijo, kdo je dejanski prodajalec in v kateri državi ima sedež. Slednji podatek je pomemben tudi zato, ker je vpliva na to, kje in kako lahko kupec uveljavlja svoje pravice, če pride do težav pri nakupu. "Če ne morete zanesljivo ugotoviti, kdo vam blago prodaja, ali se podatki na spletni strani ne ujemajo, nakupa ne opravite," poudarjajo.

Podatke o registraciji domene se lahko preveri s spletnimi orodji, kot je whois.domaintools.com. V primeru, da spletna trgovina zatrjuje večletno tradicijo, domena pa je bila registrirana šele pred kratkim, je to po navedbah inšpektorata lahko pomemben opozorilni znak.

Dodatna previdnost je potrebna tudi v primeru, da spletna trgovina ponuja neobičajno nizke cene, izredno visoke popuste in ponudbe, ki naj bi veljale samo še nekaj minut.

Potrošniki naj bodo pozorni na pravopisne in slovnične napake, nenavadne formulacije, nedosledno prevedena besedila ter podatke, ki se na različnih delih spletne strani med seboj ne ujemajo.

Pred nakupom je treba preveriti pogoje vračila blaga in naslov, na katerega bi morali blago vrniti v primeru odstopa od pogodbe ali težav z izdelkom. Tudi slovenski naslov za dostavo ali vračilo sam po sebi še ne pomeni, da ima prodajalec sedež v Sloveniji, izpostavljajo.

Posebej je treba biti previden tudi pri plačilu. Če se prejemnik plačila ne ujema s prodajalcem, navedenim na spletni strani, ali pa je treba denar nakazati fizični osebi oz. na račun v drugi državi, naj bo to razlog za dodatno preverjanje.

Pri izbiri načina plačila naj se preveri tudi, kakšne so možnosti za vračilo sredstev v primeru, da blago ni dostavljeno. Pri plačilu s plačilno kartico je v določenih primerih mogoče pri banki oz. izdajatelju kartice preveriti možnost povratne obremenitve transakcije (t. i. chargeback).

Kot opozarjajo, tudi plačilo po povzetju ni zagotovilo za varen nakup. Čeprav potrošnik prejme paket, je lahko v njem drug, bistveno manj vreden izdelek ali celo prazen paket, denar pa je bil ob prevzemu že izročen dostavni službi. Dodatne koristne informacije, praktični napotki in primeri spletnih prevar so na voljo na spletni strani varninainternetu.si, so še navedli na inšpektoratu.

Z današnjim dnem se je sicer začel evropski mesec kibernetske varnosti, ki je namenjen spodbujanju kibernetske varnosti med državljani in organizacijami EU.