Slovenski Watergate: po skoraj treh letih Žugelj s sodelavci v sodni preiskavi

Po poročanju portala Necenzurirano so v primeru nezakonitega brskanja po bančnih računih v času, ko je urad za preprečevanje pranja denarja vodil Damjan Žugelj, uvedli sodno preiskavo.

Uvedbo sodne preiskave zoper šest fizičnih oseb, ki jih sumijo storitve več kaznivih dejanj, so za Necenzurirano potrdili na specializiranem državnem tožilstvu. Njihovih imen ne razkrivajo. Po informacijah portala pa gre za Žuglja in nekdanje uslužbence urada.

Iz pojasnil tožilstva še izhaja, da Žugelj s sodelavci na uradu ni osumljen samo zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic, za kar jim grozi do tri leta zaporne kazni. Po novem jim namreč očitajo tudi zlorabo osebnih podatkov, še poroča Necenzurirano. To pomeni, da naj bi nepooblaščeno vstopali v računalniško bazo in iz nje pridobivali podatke. Za to pa je zagrožena še višja kazen, in sicer do pet let zapora.

Spomnimo, maja 2023 smo na N1 razkrili, da je Žugelj, direktor za preprečevanje pranja denarja v času tretje Janševe vlade, na podlagi anonimne prijave sprožil eno najbolj obsežnih preiskav bančnih uradov v zgodovini urada. V manj kot treh tednih je poslal 238 zahtev za vpogled v 195 transakcijskih računov 107 ljudi in podjetij, transakcije pa so preverjali tudi za 15 let nazaj.

Anonimna prijava, na podlagi katere je sprožil preiskavo, je bila natipkana na listu papirja in napisana v angleščini. V njej so bila podjetja iz skupine Telemach obtožena pranja denarja in davčnih utaj. Telemach je del skupine United Group, ki jo je takrat obvladoval Dragan Šolak.

Med ljudmi, po katerih računih so brskali, so bili poleg Šolaka tudi Branko Čakarmiš, takratni direktor Pro Plusa, izdajatelja Pop TV in Kanala A, Tomaž Drozg, tedanji lastnik medijske hiše Adria Media, srbski opozicijski politik Dragan Đilas in njegov brat Gojko Đilas ter nekdanja direktorica in odgovorna urednica N1 Slovenija Katja Šeruga.

Ko je urad pridobil to množico podatkov, je skupaj s Finančno upravo RS proti Šolaku vložil kazensko ovadbo, ki pa jo je tožilstvo zavrglo. Policija pa je nato začela preverjati, ali je pri pridobivanju podatkov prišlo do zlorabe položaja in ali je del zbranih podatkov res izginil.

Jeseni 2023 so kriminalisti Žuglja in njegove sodelavce kazensko ovadili zaradi suma zlorabe uradnega položaja oziroma uradnih pravic. Januarja 2024 je specializirano državno tožilstvo vložilo zahtevo za sodno preiskavo, toda zadeva se je nato ustavila na sodišču. Z zaslišanjem vseh obdolženih so končali šele avgusta 2025 in avgusta letos je sodišče naposled uvedlo sodno preiskavo, je dogajanje povzel portal Necenzurirano. Ob tem dodaja, da odločitev še ni pravnomočna, kajti nekateri od osumljenih sodne pošte še niso prevzeli.