Trg NFT je na začetku letošnjega decembra po podatkih podjetja DappRadar presegel mejnik 22 milijard dolarjev (slabih 19,5 milijarde evrov). Naj za primerjavo navedemo, da je v celotnem letu 2020 trgovanje z nezamenljivimi žetoni znašalo le 100 milijonov dolarjev. Kljub vseprisotni kritiki kriptoskeptikov tako trg nezamenljivih žetonov postaja vse bolj priljubljen, k napihovanju balona pa se je v zadnjem času priključilo tudi vse več svetovnih blagovnih znamk, znanih osebnosti in velikih korporacij. Slovenija je kot prva država na svetu izdala svoj NFT, sedaj pa imamo tudi prvo slovensko podjetje, ki je v zbirateljske namene skovalo lastni nezamenljivi žeton.
Slovenija je konec septembra napovedala, da bo kot prva država na svetu izdala svoj NFT. Prvo zbirko nezamenljivih žetonov so v sodelovanju z ljubljanskim tehnološkim parkom izdelali za promocijo slovenskega gospodarstva, v dar pa ga je dobil vsak, ki je na mednarodni razstavi Expo 2020 v Dubaju obiskal slovenski paviljon.
Slovenski glasbeni producent Denis Jašarević, bolj znan pod umetniškim imenom Gramatik, je na začetku letošnjega leta na dražbi kot NFT ponudil dve svoji še neizdani pesmi. V pičlih petih minutah je zaslužil nekaj manj kot 1,3 milijona evrov ter s tem pokril skorajda celotno izgubo prihodkov, ki jo je beležil zaradi pandemije.
Pri glasbeno-analitični platformi Viberate, katere soustanovitelj je tudi glasbeni producent Uroš Umek, pa so pripravili prvi NFT s pravicami za koncert.
Poleg zabavne industrije in umetnosti je NFT-vihar zajel tudi podjetja
Na vlak NFT-mrzlice pa so skočile tudi številne multinacionalke. Ameriško podjetje Pringles je izdalo “nov virtualni okus” čipsa CryptoCrisp. Pizza Hut je na tržnici Rarible za 0,0001 ethereuma (0,36 evra) prodajala pikseliran kos pice. Ameriški gigant Coca Cola je oblikoval vrsto nezamenljivih žetonov zbirateljske vrednosti, izkupiček dražbe pa je namenil v dobrodelne namene, saj je zbran denar nakazal Specialni olimpijadi, športnemu gibanju, namenjenemu osebam z motnjami v duševnem razvoju.
Kovanja lastnih NFT pa se niso lotila le živilskopredelovalna podjetja. Svoj NFT so tako izdali tudi pri formuli 1, kjer so ustvarili NFT-igro, ki so jo poimenovali F1 Delta Time. Podjetje športne opreme Under Armour je kot NFT oblikovalo športni copat, pred decembrsko premierno nove Matrice pa je filmski in televizijski studio Warner Bros. kot NFT skoval avatarja, ki so ga na tržnici Nifty prodajali za izklicno ceno 50 dolarjev (dobrih 44 evrov).
Prvo slovensko podjetje, ki je v promocijske namene izdalo lastni NFT, pa je podjetje SNIT, d. o. o., ki organizira različna izobraževanja na temo programiranja, podatkovnih baz, decentraliziranih financ in internetne varnosti. Izdalo je zbirateljski NFT SmartNinja, ki ga lahko prejme vsakdo, ki je obiskoval njegove tečaje.
Prvi stik s spletom tretje generacije
“Lansirali smo ga, da tečajnike izobrazimo o tehnologijah prihodnosti (Web 3.0). Marsikateri tečajnik se je namreč ravno po zaslugi tega NFT prvič srečal z Web 3.0 tehnologijo in jo preizkusil,” nam je pojasnil Miha Fabjan, izvršni direktor in soustanovitelj podjetja.
Pri SmartNinji so uporabili Polygon blockchain, saj so stroški kovanja in pošiljanja nezamenljivih žetonov tam nižji kot pri večini drugih priljubljenih omrežij. Tečajnikom pa NFT podarijo, torej zanj ne zahtevajo plačila ter hkrati tudi ne računajo na povračilo začetne investicije. Vloženi stroški so izjemno nizki, denimo za naložitev enega NFT-programa na Polygon so odšteli 0,31 dolarja (0,27 evra), za uspešno poslan NFT nekdanjemu tečajniku pa le en dolarski cent.
Kaj je Web 3.0?
Web 3.0. ali Splet 3.0 je tretja generacija interneta, za katero se je uveljavilo tudi ime semantični ali pametni splet. Je veliko bolj napredna kot prvi dve generaciji, saj uporabnikom omogoča (bolj) prosto pretvorbo izbrane vsebine v želeni jezik. Podatki so distribuirani, decentralizirani in razdrobljeni.
V nasprotju z Web 2.0 generacijo, kjer si podatke lastijo veliki tehnološki giganti, kot so Google, Amazon, Apple in Meta, ideja o tretji generaciji spleta sloni na blockchain tehnologiji, ki je v svojem izvornem bistvu decentralizirana podatkovna struktura.
Namesto papirnate ali PDF-diplome potrdilo kot NFT
Pri IT-podjetju SmartNinja so tako z izdajo lastnega nezamenljivega žetona začeli preizkušati to razmeroma novo tehnologijo in ugotavljati, kako bi jo lahko vključili v njihovo delovanje. Tako celo razmišljajo, da bi v kratkem v NFT-obliki začeli izdajati potrdila o posameznem opravljenem tečaju.
Kot je pojasnil Fabjan, sedaj večina ponudnikov izobraževanj, ali šole tujih jezikov, ponudniki spletnih tečajev ali druge izobraževalne ustanove, potrdila o zaključenem izpopolnjevanju nudijo v papirnati ali digitalni obliki, pri tej pa izstopajo PDF-dokumenti. “Nelegalna kopija takega certifikata pa je relativno lahka naloga za nekoga, ki ima osnovno znanje Photoshopa,” je razlagal Fabjan in dodal, da je certifikat v obliki NFT po drugi strani stoodstotno kredibilen, saj se zelo enostavno preveri vir, torej kdo je komu podelil izbrani nezamenljivi žeton in kdaj ga je oseba prejela.
“Pomembno pa je, da je NFT, ki predstavlja certifikat, tak, da se ga ne da prepošiljati naprej (ang. non-transferable NFT),” je še pojasnil direktor podjetja SmartNinja in dodal, da so nezamenljivi žetoni kot certifikati o opravljenem izobraževanju tako dober primer reševanja težav, na katere lahko naletimo pri dokazovanju verodostojnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!