Delavci iz generacije Z in milenijci predstavljajo velik del današnje delovne sile, v prihodnosti pa se bo povečevala tudi njihova zastopanost na najvišjih vodstvenih položajih. Kot ugotavljajo v neodvisni raziskavi Work Trend Index 2022, se morajo delodajalci čim prej prilagoditi njihovim pričakovanjem, saj bodo le tako lahko v svoje vrste privabili najboljše talente.
Predstavniki generacije Z in milenijci* predstavljajo velik del delovne sile, izsledki neodvisne raziskave Work Trend Index 2022, ki so jo opravili na vzorcu 31.102 redno zaposlenih ljudi iz 31 različnih držav, pa ugotavljajo, da ti generaciji tudi bistveno spreminjata delovna mesta.
Kot so ugotovili v raziskavi, delavci omenjenih generacij ponovno vrednotijo pomen dela v svojih življenjih, pred zaposlitvijo pa pretehtajo vprašanji, kaj si želijo od dela in kaj so pripravljeni dati v zameno. Raziskava je med drugim pokazala, da bo skoraj polovica delavcev iz generacije Z in milenijcev v letošnjem letu verjetno razmišljala o zamenjavi službe. Predstavniki teh generacij so tako bolj kot druge generacije pripravljeni svoje nezadovoljstvo z delovnimi razmerami pokazati z odhodom. Poleg tega, da jih bo skoraj 50 odstotkov letos razmišljalo o novem delodajalcu, se bo dobra tretjina ljudi v tej starostni omejitvi verjetno preselila ter si poiskala službo, ki jim bo omogočala delo na daljavo.
Raziskava je prav tako pokazala, da si vsi delavci želijo več prilagodljivosti, milenijci in predstavniki generacije Z pa prilagodljivost postavljajo v sam vrh prioritet. Bolj kot druge generacije tako visoko cenijo svobodo, ki jim omogoča, da si lahko sami izberejo, kje in kdaj bodo delali. Poleg prilagodljivosti mladi visoko cenijo ter pri morebitnem delodajalcu iščejo tudi pozitivno poslovno kulturo, ugodnost za dobro počutje ter občutek koristnosti in smisla.
Prihodnost bo hibridna
“Ne moremo izbrisati življenjskih izkušenj in trajnih sprememb iz zadnjih dveh let. Z opolnomočenjem vodij, da se prilagodijo novim pričakovanjem zaposlenih, pomagamo podjetjem, da se pripravijo za dolgoročen uspeh,” je ob tem povedala Ketevan Ratiani, vodja za sodobno delo pri Microsoft CEE Multi-Country, kjer so opravili raziskavo.
Kot še ugotavljajo v raziskavi, bo zaradi spremenjenih navad in miselnosti pri delavcih potrebna tudi sprememba miselnosti pri poslovnih vodjih. Ti se bodo namreč morali prilagoditi ter večji pomen pripisati tudi hibridnemu delu. Doslej pa je le malo podjetij, zgolj 27 odstotkov, vzpostavilo dogovore, ki jasno opredelijo nove norme. S pomočjo teh dogovorov bi namreč zagotovili, da imajo vsi enako vključujočo izkušnjo pri delu, ne glede na to, ali so v pisarni ali delajo od doma. “Sodelovalna digitalna kultura lahko premosti geografske razdalje in druge razlike, če imajo vodje jasne cilje, kako uporabiti tehnologijo v ta namen,” še ugotavljajo v raziskavi.
* V generacijo Z so vključeni posamezniki, ki so bili rojeni med letoma 1997 in 2012. Z milenijci pa označujemo mlade, ki so bili rojeni med letoma 1981 in 1996.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!