Sodišče odločilo o gradnji kanala C0, Janković ne razume “zlobe posameznikov”

Slovenija 19. Jul 202219:12
Kanal C0
Žiga Živulović jr./ BOBO

Upravno sodišče je po besedah direktorja javnega podjetja Voka Snaga Krištofa Mlakarja razveljavilo odločitev okoljskega ministrstva, ki je novembra lani razveljavilo gradbeno dovoljenje za del povezovalnega kanala C0. "Zdaj imamo od Broda do Ježice vsa pravnomočna gradbena dovoljenja in lahko nemoteno nadaljujemo gradnjo," je dejal.

“Pred dnevi smo na podlagi dobljene sodbe na upravnem sodišču z ministrstva za okolje in prostor dobili razveljavitev tiste ničnosti za šest metrov gradbenega dovoljenja,” je na današnji novinarski konferenci izpostavil direktor javnega podjetja Voka Snaga Krištof Mlakar in dodal, da občini zdaj na celotni 12-kilometrski trasi kanala C0, ki bo povezal kanalizacijska sistema Medvod in Vodic z osrednjo ljubljansko čistilno napravo, manjka le še gradbeno dovoljenje za manjši del pri Stožicah.

Gradbeno dovoljenje bodo po njegovi oceni v kratkem pridobili, s čimer se bo lahko gradnja zbiralnika nadaljevala. “Mi zdaj stojimo med Rojami in Črnučami, kjer je treba zgraditi približno 2800 metrov kanala,” je stanje na projektu opisal ljubljanski župan Zoran Janković, ki računa, da bodo konec avgusta z deli nadaljevali.

V projekt C0 sta poleg ljubljanske občine vključeni še občini Medvode in Vodice. Kot je pojasnil vodiški župan Aco Šuštar, so v začetku junija s strani ljubljanske upravne enote že dobili uporabno dovoljenje.

“Smo v pričakovanju, tako občani kot občina, da se projekt v celoti zaključi, prihodnje leto pa začnemo s priklopi objektov na kanalizacijo in odklopi oz. izklopi greznic z našega območja,” je dejal.

Kot je dodal Janković, bosta občini s priklopom na kanal C0 zaprli 1900 greznic. “V Ljubljani jih bomo zaprli še 4500,” je dodal.

Janković o zlobi posameznikov

Je bil pa Janković kritičen do enega od občanov, katerega “življenjsko poslanstvo” je po županovih besedah ustavitev projekta. “Hodi od enega do drugega lastnika in jih prepričuje, da poskušajo izločiti referenta, načelnika upravne enote … vedo, da ne bodo uspeli, kaj je namen tega, si ne znam predstavljati,” je dejal Janković in izrazil upanje, da bodo na okoljskem ministrstvu te pritožbe hitro reševali. “So pa vse po istem kopitu, ni veliko za razmišljati,” je dejal.

Projekt po Jankovićevih besedah mora biti zgrajen. “Z njim bomo imeli v Ljubljani 98 odstotkov vseh objektov priklopljenih na kanalizacijo. Pred 15 leti jih je bilo samo 68 odstotkov. Včasih zlobe posameznikov ne razumem,” je dejal.

Nova cesta v Zalogu

Janković je na redni tedenski novinarski konferenci sporočil še začetek gradbenih del v Ekonomsko-poslovni coni Zalog, ki so stekla danes. Občina bo zgradila prometne površine z gospodarsko javno infrastrukturo ter jih navezala na Industrijsko cesto.

Namen izgradnje nove ceste je, kot so spomnili na občini, vodenje tovornega in osebnega prometa, ki nastaja na industrijskem območju Zaloga in Polja, tako da se prometno razbremeni stanovanjske predele. Cesta s tremi krožišči ima dvopasovno vozišče za motorni promet in rekreativno pot na zahodni strani, ki je namenjena pešcem in kolesarjem.

Končno postajališče mestnega linijskega prevoza potnikov so prestavili ob južno krožišče s Hladilniško potjo. Zasadili so tudi okoli 50 novih dreves. Sočasno z izvedbo ceste so zgradili še gospodarsko javno infrastrukturo, ki obsega ureditev vodovoda, električnih instalacij, telekomunikacij, kanalizacije za meteorno odvodnjavanje, javne razsvetljave in plinovoda.

Prihodnje leto bodo gradnjo ceste nadaljevali v smeri proti Zaloški cesti. Skupna dolžina nove povezovalne ceste bo približno 2,2 kilometra in bo omogočila navezavo ekonomsko-poslovne cone na avtocestno omrežje.

Ureditev ekonomsko-poslovne cone Zalog sicer v prednostno naložbo spodbujanja podjetništva, podpornega okolja za podjetništvo-poslovno infrastrukturo, ki ga delno financirata država in EU iz sklada za regionalni razvoj.

Dela, ki bodo potekala predvidoma do konca junija 2023, bo izvajalo podjetje Trgograd. Celotna investicija bo znašala okoli pet milijonov evrov, pri čemer bosta država in EU prispevali 3,44 milijona evrov.