Slovenski BDP se je v tretjem četrtletju medletno realno povečal za 3,4 odstotka, kar je bistveno manj od prvih dveh četrtletij. V drugem četrtletju je bila gospodarska rast na letni ravni 8,3-odstotna, v prvem četrtletju pa 9,7-odstotna. Na četrtletni ravni pa se je BDP v minulem trimesečju po desezoniranih podatkih skrčil za 1,4 odstotka.
Na medletno rast bruto domačega proizvoda (BDP) v tretjem četrtletju so pozitivno vplivale potrošnja gospodinjstev, investicije v osnovna sredstva in storitvena menjava s tujino. Umiritev je bila najizrazitejša pri rasti domačega povpraševanja, a je bila vseeno v okviru dolgoletnega povprečja, je danes objavil državni statistični urad.
V minulem trimesečju se je domača potrošnja v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta povečala za 2,7 odstotka. K temu so pozitivno prispevali potrošnja gospodinjstev in bruto investicije v osnovna sredstva. Poraba gospodinjstev se je dvignila za 2,6 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva pa za 7,1 odstotka. Vpliv povečanja zalog na rast BDP je bil tokrat nevtralen.
Izvoz se je v obravnavanem obdobju po petih zaporednih četrtletjih hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom povečal po nekoliko višji stopnji kot uvoz. Porasel je za 11,0 odstotka, uvoz pa za 10,7 odstotka.
“K pozitivnemu saldu je prispevala storitvena menjava; izvoz storitev se je namreč povečal za 21,5 odstotka, njihov uvoz pa za 8,4 odstotka. Pri blagu pa je uvoz – podobno kot v prejšnjih petih četrtletjih – narasel bolj kot izvoz. Zunanjetrgovinski presežek je k rasti BDP tokrat prispeval 0,8 odstotne točke,” so pojasnili državni statistiki.
Dodana vrednost se je v primerjavi z enakim obdobjem lani po njihovih navedbah zvišala za 4,1 odstotka. K njeni rasti so že četrto četrtletje zapored največ prispevale združene dejavnosti trgovine, prometa in gostinstva (GHI), ki so se kljub umirjanju medletno povečale za 6,4 odstotka.
Umirjanje gospodarske aktivnosti je bilo zaznano v večini preostalih dejavnostih, v nekaterih pa je prišlo že do upada, in sicer v kmetijstvu, poslovanju z nepremičninami ter dejavnosti uprave, obrambe, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva. Med rastočimi dejavnostmi je medtem izstopalo gradbeništvo, v katerem je bilo zvišanje dodane vrednosti večje kot v prejšnjem četrtletju. Znašalo je 10,4 odstotka (v drugem četrtletju 7,7 odstotka).
Statistični urad je izpostavil še skupno zaposlenost v tretjem četrtletju. Zaposlenih je bilo 1.082.000 oseb, kar je okoli 21.000 oseb ali 2,0 odstotka več kot v enakem obdobju 2021. Največ novih zaposlitev je bilo v gradbeništvu, predelovalnih dejavnostih ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih.
Po desezoniranih podatkih je bil BDP v minulem trimesečju za 3,9 odstotka višji kot v enakem lanskem obdobju, hkrati pa za 1,4 odstotka nižji kot v drugem četrtletju letos.
Gospodarska rast se je torej v Sloveniji v tretjem četrtletju občutno upočasnila. A v devetmesečju je bila medletno še vedno sedemodstotna, so za STA pojasnili na statističnem uradu. Domače in tuje institucije Sloveniji za celotno letošnje leto napovedujejo med 4,6- in 6,2-odstotno gospodarsko rast, nato pa naj bi se rast v letu 2023 občutno upočasnila.
Slovenija septembra z največjim skokom izvoza v območju evra
Območje z evrom je septembra zabeležilo medletno rast izvoza za 23,6 odstotka na 259,6 milijarde evrov in uvoza za 44,5 odstotka na 294,0 milijarde evrov, kaže objavljena prva ocena Eurostata. Največji skok izvoza je uspel Sloveniji, in sicer 93,1-odstoten.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!