Jeseniški proizvajalec in distributer daljinske toplote Enos, ki je občane ta mesec razburil z visokimi položnicami za ogrevanje, je pod javnim pritiskom pristal na 10-odstotno znižanje variabilnega dela cene za november in december. Še malo hitreje kot na Jesenicah se cena daljinske toplote dviguje v Mariboru. Kakšna pa so gibanja cen daljinske toplote v drugih mestih?
Stanovalce jeseniških blokovskih naselij so presenetile visoke položnice za oktober: eden od odjemalcev je moral za ogrevanje 70 kvadratnih metrov velikega stanovanja odšteti 180 evrov, druga odjemalka za 50 kvadratov 255 evrov.
Cene so sprožile val jeze, saj odjemalci po lastnih navedbah niso bili ustrezno obveščeni, njihove možnosti za menjavo ponudnika so zelo omejene (imajo 90-dnevni odpovedni rok, poleg tega en sam odjemalec ne more izstopiti iz sistema ogrevanja). V takih okoliščinah ljudje pogosteje pregledamo, kaj natančno sploh plačujemo: enega odjemalca je razjezilo, da je imel v oktobru radiatorje ugasnjene, a to ni pomenilo, da bi se postavke, odvisne od porabe, znižale na nič (o tem v okvirju spodaj).
Znižanje za deset odstotkov
Po javnem pritisku so se proizvajalec Enos, distributer daljinske toplote Enos OTE, jeseniška občina in stanovalci zdaj dogovorili za znižanje variabilnega dela cene megavatne ure (MWh) za november in december za 15 evrov.
Ob enaki porabi bi torej odjemalci za november plačali okrog 10 odstotkov manj, pri čemer pa poudarimo, da bo verjetno poraba novembra zaradi nižjih temperatur višja (s tem pa tudi zneski na položnicah).
Občina Jesenice
Robert Pajk, direktor podjetja Enos OTE (levo), in Andrej Stušek, direktor Enosa, sta pogodbenika za proizvodnjo in distribucijo daljinske toplote jeseniški občini. Po tem, ko se je ta topota v zadnjih mesecih drastično podražila, so si občani izborili 10-odstotno znižanje cene za november in december. Pristojni upajo, da se bo po novem letu stanje umirilo, kar pa je odvisno predvsem od gibanja cen plina na svetovnih borzah.
Po javnem pritisku podjetji prevzeli del stroškov
Razliko bosta na svoja pleča prevzeli podjetji Enos, ki proizvaja toploto, in njegova hčera Enos OTE, ki to toploto distribuira do skupno 4.200 odjemalcev.
Že prejšnji teden so za N1 v obeh podjetjih povedali, da bodo del višjih cen plina, ki je njihov osnovni energent za proizvodnjo toplote in se je v zadnjih mesecih precej podražil, nosili sami in da bo to zarezalo v njihov poslovni izid. Na vprašanje, kakšen bo ta, niso odgovorili.
Zdaj dogovorjeno znižanje cen za odjemalce za november in december naj bi pokrili tako, da bodo del električne energije prodali na borzi.
Cene daljinske toplote po občinah in tipu energenta, ki ga uporabljajo za proizvodnjo:
N1/Uroš Kokol
“Soldidarnostni” delež tudi pri ugasnjenih radiatorjih
Eden od jeseniških odjemalcev nam je dejal, da je imel radiatorje cel mesec ugasnjene pa je na postavki porabe energije za ogrevanje vseeno znesek 56 EUR. Ker je bila poraba nič, meni, da bi moral biti tu znesek nič, priključnina, omrežnina in drugi fiksni stroški se namreč zaračunavajo posebej.
A v podjetju Enos OTE so nam pojasnili, da se ne glede na velikost stanovanja v času ogrevalne sezone stanovanju, ki nima nobene porabljene toplote, določi porabniški delež v višini 40 odstotkov ogrevane površine le tega.
“Če je stavba porabila v oktobru 2021 25 megavatnih ur toplote in je bila poraba v stanovanju nič, je variabilni del računa na postavki za porabo toplote ob oktobrskih cenah okoli 40 EUR,” nam je pojasnil direktor Robert Pajk.
Podobno kot na Jesenicah – le z manj odmeva v javnosti – se v zadnjih mesecih dogaja tudi v Mariboru, kjer je cena toplote za november za 70 odstotkov višja kot je bila cena za september (zrasla je z 82 na 140 evrov z DDV).
S tem je cena MWh le za devet evrov nižja kot cena na Jesenicah. Končna cena (upoštevajoč še fiksni del) pa je tam zaradi višjega fiksnega dela na koncu višja od jeseniške, kjer fiksnega dela po besedah direktorja Pajka niso spreminjali dve desetletji.
Kot kaže analiza Agencije za energijo (zgornja grafika), je tako daljinska toplota v Mariboru s 173,54 evra na MWh trenutno najdražja v državi, hitro za njo so Jesenice, omenjeni mestni občini sta s prek 70-odstotnim dvigom cen v zadnjem letu (večino dviga se je zgodilo v zadnjih dveh mesecih) vodilni tudi po tem kriteriju. Tretjo najvišjo ceno (142 evrov) imajo v Trbovljah, kjer se je cena v letu dni zvišala za 43 odstotkov.
Direktor: Bi vi zakupili plin?
V vseh treh omenjenih mestnih občinah je primarni energent za proizvodnjo toplote plin, ugotavlja agencija. “Cena toplote se je v mesecu novembru 2021 glede na leto 2020 praviloma najbolj zvišala v tistih občinah, v katerih se za proizvodnjo toplote kot primarni energent uporabljata zemeljski plin ali premog.”
Čeprav je jasno, da se slovenska gospodinjstva ne bodo mogla izogniti učinkom podražitev plina na svetovnih borzah, ki so od septembra dobile pospešek, smo se že pri jeseniškem primeru vprašali, ali so nekatere odjemalce podražitve dosegle prej zaradi slabih poslovnih odločitev proizvajalcev toplote – in ali bi to moralo vplivati na delitev bremen med samim podjetjem in odjemalci.
Včeraj odgovorov Energetike Maribor nismo dobili. Je pa direktor Alan Perc za Večer dejal: “Z današnjega vidika je lahko biti vseveden, še aprila smo plin kupovali po ceni 17 evrov, maja je nato cena narasla na 21. Bi vi po tej ceni zakupili velike količine ali bi počakali, da bo cena spet padla? Nihče namreč takrat ni mogel vedeti, da bo nato cena šla samo še strmoglavo navzgor in končala pri novembrskih 90 evrih.”
A medtem ko se je ogrevanje na Jesenicah in Mariboru že podražilo, je iz zgornje grafike razvidno, da so v Kranju, Ravnah na Koroškem in Slovenj Gradcu, čeprav je tudi tam plin primarni energent, cene v zadnjem letu celo rahlo znižali.
Bor Slana/BOBO
V Ljubljani in Velenju ogrevanje dražijo kuponi
Cene pa se dvigujejo tudi v Ljubljani (Energetika Velenje) in Velenju, kjer toploto za Komunalo Velenje proizvaja TEŠ. V obeh primerih je primarni energent premog, razlog za rast pa rastoče cene emisijskih kuponov. Po podatkih agencije so se cene v prestolnici dvignile za 25 odstotkov, v Velenju pa za tretjino. V Velenju je občina povečala delež subvencioniranja variabilnega dela cene.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje