Do vzpostavitve normalne proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje bodo premog za delovanje Teša uvažali od drugod, kar je razočaralo velenjske mestne svetnike. Menijo namreč, da uvoz premoga ni v interesu lokalne skupnosti, ampak države. Pričakujejo, da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenjena, od energetskih družb pa ukrepanje na področju škodljivih vplivov na okolje ob razkladanju premoga.
Velenjski svetniki so na današnji seji razpravljali o uvozu tujega premoga za potrebe Termoelektrarne Šoštanj (Teš).
Velenjski župan Peter Dermol je na seji izrazil razočaranje, da je treba ob domačem lignitu premog za delovanje Teša uvažati. Predlog o uvozu so po njegovih besedah sprejeli s stisnjenimi zobmi, a lokalne skupnosti nimajo pristojnosti poseganja v poslovne odločitve.
Svetniki so tako danes sprejeli pojasnilo energetskih družb o nujnosti začasnega uvoza premoga do vzpostavitve normalne proizvodnje premoga v Premogovniku Velenje. Ocenili so, da uvoz premoga ni v interesu lokalne skupnosti, ampak države, ki tujega premoga ne namenja proizvodnji za toplotno energijo, ampak za električno energijo. Zato zahtevajo, da cena toplotne energije za Šaleško dolino ostane nespremenjena.
Kot še menijo velenjski mestni svetniki, Teš in Premogovnik Velenje nista sprejela zadostnih ukrepov za preprečevanje škode ob razkladanju premoga (hrup, tresenje tal, premogovni prah). Zato zahtevajo, da energetski družbi takoj, najkasneje pa do konca marca, pristopita k izvajanju ukrepov za preprečevanje škode. V nasprotnem primeru bo lokalna skupnost uveljavljala vsa pravna sredstva, da bo preprečila uvoz premoga v Šaleško dolino.
Vodja odbora za civilni nadzor posledic sosežiga premoga v Tešu Franc Žerdin je poudaril, da si nihče v Šaleški dolini ni želel uvoza tujega premoga. Meni, da je uvoz posledica kaotične energetske politike v državi. Uvoz premoga ni po volji ne občanom ne občini niti energetskim družbam, je dejal in spomnil, da so za uvoz premoga izvedeli, ko je ta že prihajal v Šaleško dolino.
Postregel je tudi s podatkom, da je bilo doslej uvoženih 60.000 ton indonezijskega premoga in 9.700 ton premoga iz Kamengrada pri bosanskem Prijedoru. Naročilo iz premogovnika Banovići v Bosni in Hercegovini je bilo zaradi slabe kakovosti premoga stornirano, nerealizirano je tudi naročilo premoga iz Češke, ker z izvozom ni soglašala češka vlada.
Premogovnik uvaža za 50 milijonov evrov premoga iz Indonezije
Žerdin se je medtem zahvalil vodstvu energetskih družb za odkrit dialog glede uvoza premoga. Napovedani uvoz premoga, ki je potreben za zapolnitev zalog na deponiji Premogovnika Velenje, naj bi bil prehodnega značaja in bo predvidoma trajal dve leti.
Predsednik krajevne skupnosti Pesje Franc Obu je izrazil razočaranje nad tem, da jih o uvozu nihče ni uradno obvestil. Od pristojnih so zahtevali uvedbo zaščitnega ukrepa, denimo da pokrijejo lokacijo za razkladanje premoga in postavijo protihrupno ograjo, predlagajo tudi prestavitev razkladalne postaje na premogovniško deponijo. V primeru neukrepanja proti škodljivim vplivom razkladanja premoga krajani Pesja napovedujejo državljansko nepokorščino.
Generalni direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec je pojasnil, da je njihova prioriteta čimprejšnja prestavitev razkladalne postaje. “Premogovnik Velenje je vedno bil odgovoren člen v Šaleški dolini. Zavedamo se, da je rudarjenje zahtevna operacija, prav tako se zavedamo, kaj povzročamo prebivalcem. Tudi mi nismo veseli uvoza premoga,” je dejal.
Ocenil je, da so lani zaradi težav pri odkopu premoga in pomanjkanja podzemnih prostorov odkopali 2,3 milijona ton premoga, kar je bilo premalo za potrebe Teša. Zato so si za letos in prihodnje leto zadali za cilj dvig proizvodnje premoga. Teš sicer za normalno obratovanje potrebuje tri milijone ton premoga letno.
Prebivalce ob deponiji premoga motita hrup in prah
Velenjski svetniki so na današnji seji med drugim sprejeli tudi odlok o podelitvi koncesij za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejavnosti na področju splošne in družinske medicine v velenjski občini.
Na podlagi sprejetega odloka bo velenjska občina podelila štiri koncesije, saj Zdravstveni dom Velenje ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. Iz Zdravstvenega doma Velenje so namreč lani odšle štiri zdravnice splošne oz. družinske medicine, zato se ta zdravstvena ustanova strinja s podelitvijo koncesije za 15 let.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje