"Napovedovali so nam propad gospodarstva, a mi smo ponovno zgradili logistiko in partnerstva," je v torkovem nagovoru prebivalstvu dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Na tisti dan je Rusija objavila podatek o 2,1-odstotnem upadu BDP v lanskem letu, kar je precej manjše krčenje gospodarstva od napovedi domačih in mednarodnih institucij. A letos bi lahko bilo drugače. Profesorja ameriške univerze Yale Jeffrey Sonnenfeld in Steven Tian menita, da sankcije vendarle počasi razjedajo temelje ruskega gospodarstva, ekonomski pritisk in beg talentov pa zmanjšujeta relevantnost Rusije na globalnem gospodarskem parketu.
Okroglo leto dni bojevanja in bombardiranja v Ukrajini je pustilo ogromne posledice na ukrajinskem, ruskem in ne nazadnje tudi globalnem gospodarstvu. Na milijone prebivalcev, predvsem žensk in otrok, je pobegnilo iz Ukrajine, velik del tistih, ki so ostali, se bojuje proti ruskemu agresorju.
Po oceni novinarja Financial Timesa Bana Halla je tretjina ukrajinskih podjetij ustavila dejavnost, tudi ostala pa na vojnem območju, kjer je uničen velik del ključne infrastrukture, lahko delujejo le v omejenem obsegu. Hall je ta teden v pogovoru za FT dejal, da sta bili na primer v bombardiranju Mariupola uničeni dve jeklarni, ki sta letno ustvarili 40 odstotkov celotne jeklarske proizvodnje v državi. Ena od teh je jeklarna Azovstal, ki je v prvih mesecih vojne postala simbol ukrajinskega odpora proti ruskemu agresorju.
Da se je ukrajinski trg zaprl, pove tudi Dušan Olaj, podjetnik in predsednik Slovensko-ukrajinskega poslovnega sveta. “Poslovanje z Ukrajino praktično ni mogoče, razen za namenske naprave, na primer električne generatorje, začasne logistične kapacitete. Deluje farmacevtska industrija, tu sta prisotna tudi naša Krka in Lek, večina ostalih panog pa je zaradi vojne obstala.” Njegovo podjetje Duol ima v Ukrajini 30 športnih objektov, a je večina poškodovana. “Ko bo mogoče, jih bomo popravili, saj lahko v teh objektih namestimo nekaj tisoč, morda deset tisoč ljudi.”
Ukrajinsko gospodarstvo se je skrčilo za tretjino
Rusi so v zadnjem letu bombardirali tudi naftne rafinerije, elektrarne in blokirali črnomorsko pristanišče, s čimer so otežili izvoz tistemu delu ukrajinskega gospodarstva, ki še lahko dela. Ukrajina je sicer ena najrevnejših evropskih držav, katere BDP sloni na izvozu jekla, premoga, žitaric. Lani se je po prvi oceni domačih institucij skrčil za 30,4 odstotka.
Direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristina Georgijeva, ki je ta teden obiskala Ukrajino, je dejala, da gospodarstvo kljub vojni in težkim razmeram deluje. “Bančni sistem je operativen, trgovine so odprte, ljudje hodijo na delo.”
Sklad Ukrajini letos napoveduje počasno okrevanje, predsednik vlade Denis Šmigal pa se nadeja tudi zajetne, 15-milijardne pomoči sklada za povojno obnovo.
Pavel Klimov/REUTERS
Porušena jeklarna v Mariupolu.
Reševanje rublja in zajezitev odliva kapitala
Precej lepši so po letu dni spopadov statistični kazalci ruskega gospodarstva. Rusija je v letu 2022 po svežih podatkih ruskega statističnega urada beležila zelo zmeren, 2,1-odstotni upad BDP.
Pred letom dni, torej malo po začetku vojne, je kazalo precej drugače. Tuj kapital se je začel množično umikati iz države, Zahod je Rusiji žugal z ostrimi sankcijami, rubelj je drsel navzdol, inflacija je bila aprila že pri 18 odstotkih, moskovska borza se je zaradi bega kapitala za nekaj časa zaprla. Sledil je interventni dvig ključne obrestne mere ruske centralne banke na 20 odstotkov, ki je stabiliziral vrednost rublja in verjetno preprečil hiperinflacijo. Ukrep je deloval, vrednost rublja v evrih je bila konec tretjega četrtletja za 43,8 odstotka višja kot v začetku leta, inflacija se je znižala na 11,8 odstotka. Obrestno mero pa je centralna banka do konca septembra postopno znižala na 7,5 odstotka.
Nadaljnji odliv tujega kapitala je Kremelj preprečil s prepovedjo zapiranja podjetij v mešani lasti. Olaj pravi, da je Duolu ta poteza Putinove vlade preprečila namero za zaprtje mešanega podjetja s sedežem v Moskvi, ki sicer od začetka vojne ne posluje.
Zahodne države z ZDA in Evropsko unijo na čelu so na drugi strani sprejele več paketov sankcij, ki so med drugim prinesle omejitev izvoza ključnih tehnologij v Rusijo, zaseg premoženja ruskih oligarhov in omejitve njihovega gibanja v ZDA oziroma EU, zamrznitev ruskih deviznih rezerv, izključitev ruskih bank iz sistema plačil SWIFT. EU je junija sprejela tudi prepoved uvoza premoga in nafte.
Vodstvo Evropske komisije je napovedovalo, da bo zaradi sankcij Rusija trpela “močne posledice”, ekonomisti v Beli hiši so predvideli 15-odstotni upad BDP, ki naj bi izbrisal 15 let ruskega gospodarskega napredka. A to se, kot že napisano, ni uresničilo.
Sankcije na uvoz tehnologije udarile avtomobilsko industrijo
Kakšna je krvna slika ruskega gospodarstva, je težko reči, saj je Rusija nehala javno objavljati nekatere ekonomske kazalce. Čeprav se zdi, da ima Kremelj razmere pod nadzorom, je dejstvo, da ima vojna močen vpliv na gospodarsko dinamiko in trg dela.
Nekatere industrijske panoge so močno prizadete, avtomobilska industrija je denimo lani proizvedla za dve tretjini manj avtomobilov kot v letu pred tem. Del razloga se strinja v ustavitvi proizvodnje nekaterih tujih proizvajalcev, kot sta BMW in Renault, kot poroča francoska BFM TV, pa so glavni razlog sankcije na izvoz tehnologije, ki so povzročile pomanjkanje elektronskih komponent in Rusiji onemogočile proizvodnjo tehnološko bolj dovršenih proizvodov. Francoska televizija piše, da je posledica rahljanje standardov za avtomobile: ti od tega meseca po ruskih cestah lahko vozijo brez airbaga in ABS-sistema.
Nekatere druge panoge, denimo farmacevtska, poslujejo praktično nemoteno. Novomeška Krka, ki ima v Rusiji svojo tovarno, je na primer lani v prvih treh četrtletjih prodajo povečala za pet odstotkov in ostala četrti največji proizvajalec generikov na ruskem trgu.
Mikhail Metzel/REUTERS
“Napovedovali so nam propad gospodarstva, a mi smo ponovno zgradili logistiko in partnerstva,” je v torek o stanju ruskega gospodarstva dejal Vladimir Putin, ruski predsednik.
Dobičkonosna prodaja energentov
Kremelj je v lanskem letu ekonomsko in socialno stabilnost vzdrževal z močnim proračunskim sofinanciranjem, ki pa ga omogočajo še vedno močni prilivi od izvoza energentov.
EU je junija lani sprejela sklep o prepovedi uvoza ruske nafte, a je ukrep začel veljati šele konec leta oziroma letos (prepoved uvoza večine ruske surove nafte v začetku decembra, embargo na ruske naftne derivate pa ta mesec), tako da je EU praktično vse lansko leto kupovala rusko nafto. Jeseni lani je bila tako Rusija še vedno največja dobaviteljica nafte EU, se je pa njen delež zmanjšal s 24 na 14 odstotkov. Za zemeljski plin pa šedanes ni kakšne omejitve, a so države EU same zmanjšale uvoz.
EU je skupaj s skupino G7 uvedla tudi kapico na cene nafto, ki jo Rusija izvaža v tretje države.
Ker so bile borzne cene nafte in plina večino lanskega leta zelo visoke, je Rusija z energenti ob enakih količinah zaslužila več kot prej. Nabavljene količine so se lani celo povečevale, saj so evropske države pred začetkom veljavnosti embarga kopičile zaloge črnega zlata. Naša analiza je pokazala, da je Slovenija lani tako količinsko kot vrednostno močno povečala uvoz nafte iz Rusije. Je pa Rusija po zmanjševanju povpraševanja v Evropi tudi preusmerila dobave drugam, predvsem na Kitajsko in v Indijo.
Ruska centralna banka je nedavno sporočila, da je imela Rusija lani rekorden, 211-milijardni trgovinski presežek, in to predvsem na račun izvoza energentov.
Profimedia
Naftni prilivi so omogočili, da je Rusija financirala vojaško operacijo v Ukrajini, a tudi domače gospodarstvo, ter s tem vzdrževala socialno stabilnost v državi, pišejo tuji mediji.
Sankcije kot potres, ki bo sprožil cunami z rušilno močjo
Učinek embarga bo tako viden na letošnji statistiki. IMF Rusiji za letos napoveduje 0,3-odstotno rast, Svetovna banka pa 3,3-odstotno krčenje. Nekateri analitiki menijo, da se bo letos pokazal učinek sankcij in Rusiji ponovno napovedujejo znaten, tudi do 10-odstoten upad BDP.
Tudi Olaj meni, da sankcije ustvarjajo učinek negativne spirale. “Struktura ruskega proračuna je jasna, devizni prilivi, ki so zelo pomemben vir, usihajo, medtem pa državni aparat ostaja enak, država mora financirati še drago vojno v Ukrajini. Dolgo časa tako ne bo šlo,” meni. “Sankcije so kot potres, za katerim prihaja cunami z rušilno močjo.”
consilium.europa.eu
Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka Rusiji letos napovedujeta nadaljnje padanje izvoza in rast uvoza.
Profesorja z ameriške univerze Yale Jeffrey Sonnenfeld in Steven Tian v članku ugotavljata, da bi bil zaključek o neučinkovitosti sankcij prenagljen – in napačen. Po njunem mnenju so sankcije vendarle prinesle učinek v smislu, da je Rusija, do začetka vojne pomembna dobaviteljica surovin in materialov, z gospodarskega vidika vse bolj obrobna država. “Kot kaže, se Rusiji dogaja to, česar se je dolgo najbolj bala: postaja močno odvisna od Kitajske, njen vir poceni surovin.”
Kot navajata, je v zadnjem letu Rusijo zapustilo prek tisoč mednarodnih podjetij, ki so zaposlovala 12 odstotkov delovne sile. Usihajo tudi prihodki od izvoza nafte in zemeljskega plina, ki so pred vojno predstavljali polovico ruskega izvoza. Po oceni Deutsche bank Rusija dnevno prejme 500 milijonov dolarjev manj kot lani, ko so bile cene energentov na vrhuncu, znesek pa se še znižuje.
Po zaslugi pametno zasnovanega ukrepa cenovne kapice so količine nafte iz Rusije ostale enake (sedem milijonov sodov dnevno), dnevni zaslužki Rusije pa so se zmanjšali s 600 na 200 milijonov dolarjev (po trenutnem tečaju s 560 na 190 milijonov evrov). Prihodki od prodaje zemeljskega plina pa so se zmanjšali za štiri petine, saj je Rusija s plinom oskrbovala predvsem Evropo, hitro preusmeritev na druge trge (predvsem Turčije in Kitajske) pa preprečujejo omejene plinovodne kapacitete.
Na drugi strani je dogajanje terjalo močno proračunsko intervencijo Kremlja, ki je proračunske izdatke povečal za 30 odstotkov. Kljub visokim prihodkom od prodaje energentov je proračun lani imel 2,3-odstotni primanjkljaj. Profesorja menita, da bi lahko učinek sankcij povečali s pritiskom na države, ki jih ne upoštevajo, pri čemer izpostavita Turčijo. “Nadaljnje privijanje bo povečalo možnosti, da prej kot v letu dni Rusija prepozna, da ne potrebuje Putina, tako kot je svet že spoznal, da ne potrebuje Rusije. To pa je predpogoj, da se Rusija vrne na pot razvoja,” piše v zaključku članka, objavljenega na spletni strani univerze.
Vojno čutimo tudi v obliki višjih cen
Vojna na evropskem pragu pa je povzročila močno prelivanje učinkov tudi do držav stare celine, z ekonomskega vidika predvsem prek podražitev hrane in energentov. Že takoj po začetku vojne je blokada črnomorskega pristanišča povzročila šok na trgu žitaric ter zvišanje cen naftnih derivatov. Poleti je sledil močen skok cen plina in posledično tudi elektrike, ki se je v Sloveniji z letošnjim letom prelil na položnice prebivalstva in podjetij za ogrevanje ter elektriko.
Višanje cen energentov se zadnjega pol leta preliva v vse pore gospodarstva. V zadnjih mesecih je v središču razprave predvsem dvigovanje cen hrane. Ta se je pri nas v letu dni podražila za 19,3 odstotka, v Nemčiji za 20,2 odstotka. Statistični uradi napovedujejo, da naj bi se letos rast cen umirila, a bo ostala povišana.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje