Kitajska se v gospodarstvu spopada s kar nekaj težavami. Investicijske banke nižajo napovedi gospodarske rasti, poglablja se nepremičninska kriza, brezposelnost med mladimi je izjemno visoka. Pred državo so tudi dolgoročni izzivi starajoče se družbe in zapletenih odnosov s trgovinskimi partnericami na Zahodu. Analitiki opozarjajo, da se bo trend rasti srednjeročno še naprej zmanjševal.
Ohlajanje kitajskega gospodarstva v zadnjih tednih skrbi mednarodne vlagatelje. Indeks Hang Seng, ki meri kondicijo 50 največjih podjetij na hongkonški borzi in odraža tudi stanje kitajskih podjetij, je v petek z januarskega vrha padel za več kot 20 odstotkov. Poleg tega je prejšnji teden kitajski juan padel na najnižjo raven v 16 letih, zaradi česar se je morala odzvati centralna banka.
Po hitrem porastu dejavnosti v začetku leta, ko so na Kitajskem dokončno odpravili omejitve za obvladovanje širjenja koronavirusa, se je ta ustavila. Nepremičninska kriza se poglablja, izvoz upada, velik problem pa je tudi brezposelnost med mladimi, ki je postala tako huda, da vlada podatkov o njej enostavno ne objavlja več.
Tako zdaj investicijske banke v svojih napovedih že znižujejo napovedi kitajske gospodarske rasti. Večina jo je zdaj že znižala pod 5 odstotkov, kar je pod uradnim ciljem, ki si ga je državni vrh zastavil pri okoli 5,5-odstotni rasti. V zadnjih tednih je nove skrbi vzbudila tudi novica, da eno glavnih gradbenih podjetij ter investicijska družba zamujata s plačili vlagateljem. V Pekingu so sprejeli vrsto ukrepov za oživitev nepremičninskega trga, vendar se zdaj lahko celo močnejši akterji znajdejo na robu neplačila.
Nadaljevanje izgub v nepremičninskem sektorju bi se lahko preneslo v širšo finančno nestabilnost, je ocenil vodja kitajskega ekonomskega oddelka pri podjetju za ekonomske raziskave Capital Economics Julian Evans Pritchard. “Ker se domača sredstva vse bolj zatekajo na varno k državnim obveznicam in bančnim depozitom, bi se lahko več nebančnih finančnih institucij spopadlo z likvidnostnimi težavami,” je dodal.
Veliko skrbi vzbuja tudi dolg lokalnih oblasti, ki se je zaradi velikega upada prihodkov od prodaje zemljišč povečal. Ta ne predstavlja le tveganja za kitajske banke, ampak tudi omejuje zmožnost vlade, da spodbudi rast in razširi javne storitve. Državni vrh je sprejel več ukrepov, vključno z znižanjem obrestnih mer, vendar se za obsežnejše ukrepe niso odločili. Kot pravijo ekonomisti, je Kitajska prezadolžena za tako konkretne ukrepe, kot jih je sprejemala med svetovno finančno krizo leta 2008. Odločevalci v prestolnici se zavezujejo, da bo obvladovanje dolžniških tveganj lokalnih vlad ena od njihovih glavnih nalog.
Pred Kitajsko pa sta tudi dolgoročna izziva zapletenih odnosov z ZDA in Evropo ter staranje prebivalstva. Po zadnjih podatkih je povprečno število otrok na prebivalko lani z 1,30 padlo na 1,09. To pomeni, da je kitajska stopnja rodnosti zdaj celo nižja od japonske, ki je že dolgo znana po staranju prebivalstva. Prav v začetku leta so v Pekingu objavili podatke, ki prvič v šestih desetletjih kažejo na zmanjševanje prebivalstva.
Staranje prebivalstva pa po mnenju gospodarskih analitikov lahko pomeni tudi velik izziv za gospodarsko rast. Manjša ponudba delovne sile in povečana poraba za zdravstveno varstvo in socialo bi lahko povzročili večji proračunski primanjkljaj in večje dolžniško breme. Ekonomski analitik Evans Pritchard tako za CNN ocenjuje, da so demografske razmere, upočasnjena selitev ljudi s podeželja v mesta in geopolitične razprtije strukturne narave in v veliki meri izven nadzora odločevalcev. “Trend rasti se je od začetka pandemije znatno zmanjšal in se bo srednjeročno še naprej zmanjševal,” je sklenil.
Avtorica: Laura He/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje