Menu Item
Več kot tri leta od začetka pandemije covida-19 še vedno ne poznamo izvora virusa, ki je terjal na milijone žrtev. Domneva, da je koronavirus SARS-CoV-2 ušel iz laboratorija v Vuhanu in ki je bila na začetku pandemije označena za teorijo zarote, zdaj velja za povsem verjetno. Prikrivanje Kitajske vzbuja sume, znanstvene preiskave izvora koronavirusa pa zamegljujejo politični odnosi med Kitajsko in ZDA.
Tržnica Huanan na zahodni strani reke Jangce, ki teče skozi Vuhan, je bila januarja 2020 spoznana za ‘točko nič’ novega koronavirusa. Dobra tri leta pozneje ostaja zaprta.
Na eni od največjih t. i. mokrih tržnic na Kitajskem, ki se je raztezala na 50 tisoč kvadratnih metrih in kjer je imelo svoje prostore okrog tisoč prodajalcev, so prodajali meso, ribe in drugo svežo hrano, pa tudi žive živali – tako za prehrano (v tem primeru so jih lahko zaklali ob nakupu na mestu samem) kot za hišne ljubljenčke.
NIJZ bo covid-19 odslej obravnaval kot ostale okužbe dihal
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bo od danes dalje covid-19 obravnaval kot ostale okužbe dihal, s čimer bodo prenehali z dnevnim poročanjem o številu zasedenih postelj za okužene s koronavirusom. V veljavi pa ostajajo priporočila za obiskovalce domov za starejše in drugih socialno-varstvenih zavodov, so sporočili iz NIJZ. Podatke o bolnišničnih obravnavah akutnih respiratornih okužb, bodo na NIJZ sicer spremljali še naprej, nekateri podatki pa bodo prosto dostopni prek portala OPSI (Odprti podatki Slovenije).
S 6. majem pa bodo ukinili SMS obveščanje o rezultatih testov na covid-19, ki so jih pacienti prejemali ob testiranju. Pacienti bodo o rezultatih testiranja lahko obveščeni preko mobilne aplikacije ali portala zVEM in sicer v dokumentu Seznam testiranj. Uporabnike, ki aplikacije zVEM ne uporabljajo, bodo o rezultatu obvestili izvajalci testiranja, pri čemer je za izvajalca testiranja obvezno zagotoviti zanesljivo obveščanje predvsem pozitivnih pacientov, so še zapisali na NIJZ.
Vir: STA
Netopirji alibi
Znanstveno poročilo, objavljeno poleti 2021, pravi, da so tik pred izbruhom na tržnici Huanan prodajali 38 vrst živali, med njimi 31 zaščitenih. Kupiti je bilo mogoče ježe, podlasice, jazbece, rakunaste pse (kilogram teh je na primer stal okrog 20 dolarjev), zajce, veverice, cibetovke, nutrije, lisice in divje prašiče, ne pa tudi netopirjev ali pangolinov (luskavcev), ki so bili najprej ‘obtoženi’ kot tiste živali, prek katerih naj bi se koronavirus prenesel na človeka.
“Ugotovili smo, da imajo tako netopirji kot luskavci alibi – ne enih ne drugih ni bilo na tržnici!” je ob objavi dejal eden od avtorjev študije, profesor David Macdonald z oddelka za zoologijo univerze Oxford. “V osrednji Kitajski redko uživajo netopirje, trgovina z luskavci pa je še vedno pomemben problem v drugih kitajskih mestih in trgovskih vozliščih, vendar ne v Vuhanu,” je poudaril.
Na tržnici, ki je bila po navedbah medijev umazana in daleč od pravil higiene, so bile žive živali pogosto v neposredni bližini zaklanih in odrtih trupel. Pogoji za prenos živalskega virusa z živali na človeka so bili izpolnjeni, se strinjajo znanstveniki.
Rezultati dveh študij, objavljeni lani poleti v znanstveni reviji Science, kažejo, da so bili najzgodnejši primeri covida-19 med prodajalci, ki so v Vuhanu prodajali žive živali, ali ljudmi, ki so tam nakupovali. “Vseh osem primerov covida-19, odkritih pred 20. decembrom, je bilo z zahodne strani tržnice, kjer so prodajali tudi sesalce,” so ugotovili raziskovalci. Prvi primeri pri ljudeh so se glede na te ugotovitve pojavili v bližini petih stojnic, ki so prodajale žive ali nedavno zaklane živali.
“Sam sem bil precej prepričan, da je virus ušel iz laboratorija, dokler se v to nismo zelo natančno poglobili,” je dejal soavtor študije Kristian Andersen, profesor na oddelku za imunologijo in mikrobiologijo na raziskovalnem inštitutu Scripps Research v ZDA. “Na podlagi podatkov in analiz, ki sem jih v zadnjem desetletju opravil na številnih drugih virusih, sem se prepričal, da podatki dejansko kažejo na to določeno tržnico.”
Na vprašanje, prek katere živali se je okužil prvi človek, ta raziskava ne odgovarja. Avtorji pa pišejo, da je bil vir prenosa verjetno “okužen živi sesalec”. Preden so tržnico v začetku januarja 2020 zaprli, niso vzeli vzorcev živali, s katerimi bi lahko domneve preverili.
Da je tak prenos možen, kažejo poznejši primeri, ko so se ljudje koronavirusa nalezli od hrčkov in minkov (podlasici podobni vrsti sesalcev), navajajo avtorji. Toda v omenjenih primerih so se hrčki in minki okužili že s ‘človeškim’ koronavirusom – bolezni so se nalezli od ljudi, ne od drugih živali, – nato pa okužbo prenesli naprej, na druge ljudi.
Zakaj so netopirji postali osumljenci?
Avtorji zgoraj omenjene študije pišejo še, da so v kitajski regiji Hubej, kjer leži Vuhan, številne farme, na katerih gojijo na primer rakunaste pse in cibetovke. Na istem območju pa je tudi veliko jam, v katerih domujejo netopirji iz družine podkovnjakov (lat. Rhinolophus). Netopirji pa veljajo za “naravni rezervoar” koronavirusov.
Netopirji so postali glavni osumljenci, ker so bili tudi prenašalci prvega koronavirusa SARS (SARS-CoV-1, ang. severe acute respiratory syndrome, hudi akutni respiratorni sindrom), ki je leta 2002 povzročil epidemijo, ki se je začela na Kitajskem. Pozneje so kitajski znanstveniki ugotovili, da je virus SARS-CoV-1 okužil ljudi prek cibetovk, te pa so se ga nalezle od netopirjev. Pri ljudeh je bilo potrjenih več kot 8.000 okužb, smrtnost je bila okrog desetodstotna.
Podobno velja za virus MERS (MERS-CoV, bližnjevzhodni respiratorni sindrom), ki je leta 2012 izbruhnil v Savdski Arabiji. Ljudje – skupaj je zabeleženih čez 2.600 okužb, približno tretjina bolnikov je umrla –, so se virusa nalezli od kamel, te pa domnevno od netopirjev.
Najnovejši krivec: rakunasti pes
Več kot tri leta od izbruha virusa, s katerim se ukvarja na tisoče znanstvenikov po vsem svetu, še vedno nimamo nedvoumne znanstvene potrditve njegovega izvora. Niti tega, da je vir novega koronavirusa netopir, niti tega, da se je prvi okuženi človek korone nalezel od druge živali.
Potem ko smo – kot se je izkazalo, po krivem – za prenos najprej obtožili luskavce, so zdaj najnovejši “krivci” za pandemijo postali rakunasti psi. Okrog tisoč teh živali je bilo v času izbruha na prodaj na vuhanski tržnici, pred kratkim objavljena raziskava pa kaže, da so v vzorcih, pozitivnih na (človeški) koronavirus, našli tudi “prstne odtise” rakunastih psov oziroma njihov DNK.
Toda omenjena raziskava še ni bila recenzirana, številni znanstveniki pa se strinjajo, da neposrednega dokaza za obsodbo rakunastih psov ni prinesla. Kot rečeno, so namreč tržnico Huanan 1. januarja 2020 zaprli in razkužili, živali pa izpustili oziroma usmrtili.
Kitajski znanstveniki januarja 2020 niso vzeli brisov živali, ampak – po zaprtju tržnice – brise s stojnic in druge opreme, ki je ostala tam. Rezultate tega vzorčenja so pred kratkim objavili, avtorji omenjene raziskave pa so jih preučili in v nekaterih od na SARS-CoV-2 pozitivnih vzorcev našli tudi DNK rakunastih psov. Te živali se lahko nalezejo človeškega koronavirusa.
Raziskava je tako dokazala zgolj to, da so bili rakunasti psi res na tržnici v času izbruha koronavirusa pri ljudeh, ki so bili prav tako tam.
Preiskava WHO brez odgovorov
Da bi zadevi prišli do dna, je v začetku leta 2021 Vuhan obiskala skupina znanstvenikov v okviru Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Njihova naloga je bila, da poskusijo skupaj s kitajskimi kolegi izslediti izvor novega koronavirusa.
Obisk je bil diplomatsko zapleten, spremljali so ga pomisleki o prikrivanju in olepševanju dejstev kitajskih oblasti. Tudi zato, ker je Kitajska obisk Vuhana tujim znanstvenikom omogočila šele leto dni po začetku širjenja koronavirusa. Med drugim so obiskali zloglasno tržnico in vuhanski inštitut za virologijo ter bolnišnico, v kateri so zdravili prve obolele.
Med drugim so pregledali rezultate vzorčenja in testiranja netopirjev in drugih živali. V nobenem od več kot 80.000 vzorcev divjih živali, živine in perutnine iz 31 kitajskih provinc ni bil prisoten SARS-CoV-2.
Preverili so tudi zamrznjene proizvode, med njimi živalske, ki so na tržnico Huanan prihajali iz 20 držav. Domnevo, da bi virus na tržnico lahko prišel prek zamrznjenih izdelkov iz tujine, so večkrat poudarili predstavniki Kitajske.
Znanstveniki so preverjali štiri hipoteze, nedvoumnih dokazov, ki bi potrdili katerokoli od njih, pa niso našli. V skupnem poročilu, ki so ga izdali marca, so zapisali:
- neposreden zoonotski prenos (domnevno z netopirja na človeka) je možen do verjeten;
- prenos prek vmesnega gostitelja je verjeten do zelo verjeten;
- prenos prek zamrznjenih ali drugih prehranskih izdelkov je možen;
- prenos, ki bi ga povzročil laboratorijski incident, je zelo malo verjeten.
Vpletanje politike
Po objavi poročila je WHO pozval k dodatni preiskavi na Kitajskem, a je ta poziv zavrnila. Po mnenju Kitajske je prva preiskava zadostovala, pozivi k posredovanju dodatnih podatkov pa so politično in ne znanstveno motivirani. Teorijo, da je koronavirus ušel iz laboratorija v Vuhanu, so predstavniki Kitajske označili za absurdno.
Po objavi poročila je sam generalni direktor WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus dejal, da “vse hipoteze ostajajo odprte in jih je treba dodatno preučiti”. Tudi Anthony Fauci, nekdanji direktor ameriškega inštituta za nalezljive bolezni in glavni zdravstveni govorec med epidemijo, je takrat poudaril, da “možnost laboratorijskega uhajanja obstaja in jo je treba preučiti”. Leto dni prej je govoril, da se je bolezen najverjetneje razširila z živali na ljudi.
Poročilo Svetovne zdravstvene organizacije je kritizirala tudi skupina uglednih znanstvenikov. “Hipoteze o naravnem ali laboratorijskem izvoru moramo jemati resno, dokler ne bomo dobili zadostnih podatkov,” so znanstveniki zapisali v reviji Science Magazine in poudarili, da skupina WHO teorije laboratorijskega uhajanja ni jemala dovolj resno – zavrnjena je bila le na nekaj straneh poročila, ki je bilo napisano na več sto straneh.
V luči nepripravljenosti Kitajske, da bi v polnosti sodelovala z zunanjimi preiskovalci, so se predvsem iz Združenih držav Amerike začeli vrstiti pozivi, naj se domnevi, da je virus ušel iz kitajskega laboratorija, posveti več pozornosti. Skrhani odnosi med velesilama pa so to, sicer znanstveno vprašanje, še bolj potisnili v polje politike.
Nekdanji predsednik Donald Trump je že maja 2020 trdil, da je videl dokaze, da je “kitajski virus” (kot ga je kljub opozorilom, da je ta oznaka rasistična, vztrajno imenoval) ušel z Inštituta za virologijo v Vuhanu. Hkrati je povedal, da bi moralo biti WHO “sram, da deluje kot PR-agencija Kitajske”. Že odtlej je preiskava izvora virusa v ZDA zaznamovana tudi s političnim bojem med republikanci in demokrati.
Kaj se je dogajalo na inštitutu?
Vuhanski Inštitut za virologijo leži na drugem bregu reke Jangce, kakih 20 kilometrov stran od tržnice Huanan. Mnogim se zdi najmanj sumljivo, da so pred epidemijo na inštitutu preučevali prav koronaviruse, še posebej tiste v netopirjih. A po drugi strani je Vuhan eno od velikih kitajskih mest, v vsakem od teh pa je kakšen inštitut, ki se ukvarja s koronavirusi.
Del vuhanskega inštituta, ki preučuje koronaviruse, vodi znanstvenica Ši Žengli, ki jo v zahodnih medijih pogosto imenujejo “kitajska Batwoman”. V zadnjih 20 letih je njena ekipa zbrala več kot 20.000 vzorcev iz kolonij netopirjev po vsej Kitajski ter preiskovala, kako se koronavirusi pri netopirjih lahko razvijejo in pridobijo sposobnost okužbe ljudi. Tovrstnih raziskav so se v Vuhanu lotili po epidemiji prvega sarsa leta 2002, in prav oni so bili del ekipe, ki je odkrila povezavo med virusom pri netopirjih in SARS-CoV-1 pri ljudeh. Ši Žengli je revija Time uvrstila na lestvico 100 najvplivnejših ljudi leta 2020.
Ob izbruhu se je vuhanski inštitut za virologijo znašel v središču dogajanja. 29. decembra 2019 zvečer so v vuhanski bolnišnici hospitalizirali prvih sedem bolnikov z neznano pljučnico. Naslednji dan so bolnikom odvzeli vzorce in jih poslali na inštitut. Ekipi Ši Žengli je uspelo v 72 urah, že 2. januarja 2020, potrditi prisotnost novega koronavirusa.
V le nekaj dneh so virusno različico izolirali in celotno zaporedje virusnega genoma javno objavili ter predali WHO. S tem se je lahko po vsem svetu začel razvoj cepiv proti covidu-19. Ši Žengli je takrat poudarila učinkovitost inštituta in napredek znanosti. Da bi našli povzročitelja SARS-CoV-1 in izolirali virus, so znanstveniki iz več držav potrebovali pet mesecev. Podobno delo z virusom SARS-CoV-2 pa je bilo narejeno v rekordnem času.
Februarja je skupina raziskovalcev s Ši Žengli na čelu v reviji Nature objavila znanstveni članek z naslovom “Izbruh pljučnice je povezan z novim koronavirusom, ki ima verjeten izvor pri netopirjih”.
Laboratorij so obtoževali, da ni upošteval varnostnih standardov, ki veljajo za tvegane raziskave virusov. Ši je zaradi svojega dela postala tarča mnogih in še vedno dobiva grozilna sporočila. Pravi, da je dogajanje pri njej terjalo psihološki davek. “Tudi jaz sem človeško bitje,” je dejala v enem od redkih intervjujev za MIT Technology Review. “Ali so pomislili, kakšen je občutek, ko te po krivici obtožijo, da si sprožil pandemijo, ki je ubila milijone?”
Večina znanstvenikov se strinja, da je koronavirus SARS-CoV-2 naravnega, ne sintetičnega izvora. To pomeni, da četudi bi ušel iz laboratorija, ni bil v laboratoriju izdelan. Nekateri ameriški politiki so namreč trdili, da so Kitajci koronavirus izdelali kot biološko orožje, a so te domneve zavrnili tudi ameriški obveščevalci.
Obstaja pa možnost, da je virus naravnega izvora vendarle ušel iz laboratorija.
Medtem ko je v poročilu WHO zapisano, da pred decembrom 2019 ni bilo okuženih laboratorijskih delavcev z vuhanskega inštituta, ameriške obveščevalne službe trdijo, da jih je novembra 2019 več tako hudo zbolelo, da so jih hospitalizirali. Ni sicer jasno, ali so raziskovalci zboleli za covidom-19, vuhanski inštitut pa je odločno zanikal poročilo in ga označil za laž ter poudaril, da so raziskovalci z inštituta prišli v stik z virusom šele 30. decembra.
Danski znanstvenik, ki je vodil mednarodno misijo WHO, Peter Ben Embarek, je priznal, da je ena od možnih hipotez, kako je virus z netopirja prešel na človeka, ta, da se je uslužbenec laboratorija v Vuhanu okužil med odvzemom vzorcev na terenu.
Profimedia
Letos februarja je ameriško ministrstvo za energijo v poročilu, ki ima sicer oceno “nizko zaupanje”, zapisalo, da se je pandemija covida-19 začela zaradi uhajanja virusa iz laboratorija na Kitajskem. Da je izvor pandemije najverjetneje nesreča v laboratoriju v Vuhanu, je nato dejal tudi direktor ameriške zvezne policije FBI Christopher Wray.
Predsednik ZDA Joe Biden pa je prejšnji teden podpisal zakon, ki ameriški vladi nalaga, da razkrije čim več doslej tajnih podatkov glede izvora novega koronavirusa.
Kitajska se je na te trditve znova ostro odzvala. Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Mao Ning je dejal, da je zgodovina ameriških obveščevalcev polna zločinov, goljufij in prevar, zato njihovi zaključki o izvoru koronavirusa niso verodostojni.
Ponovil je tudi tezo kitajske strani, da je bil koronavirus izdelan v ameriškem vojaškem kompleksu Fort Detrick blizu Washingtona, ki je bil nekoč središče ameriškega programa biološkega orožja, zdaj pa so tam biomedicinski laboratoriji, ki raziskujejo viruse, med njimi ebolo in črne koze.
Kako do odgovora?
Kot pojasnjuje imunolog Alojz Ihan, si o morebitnem laboratorijskem izvoru novega koronavirusa zastavljamo dve različni vprašanji. “Prvo je hipoteza, da bi bil virus kreiran na novo, z biotehnološko intervencijo. Drugo je hipoteza, da bi povsem naraven netopirski koronavirus, ki bi ga skupaj s številnimi drugimi iz pragozdov prinesli v vuhanski laboratorij zaradi študij, po nesreči okužil kakšnega laboratorijskega delavca in bi ga ta nevede prinesel ven in sprožil epidemijo v milijonskem velemestu,” razlaga profesor in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na ljubljanski medicinski fakulteti.
Ihan pojasnjuje, da lahko na prvo vprašanje odgovorijo evolucijski virologi, ki analizirajo virusne genome iz vzorcev, nabranih pred izbruhom covida-19. “Ti se zelo soglasno strinjajo, da SARS-CoV-2 ni biotehnološki ‘sintetični virus’. Njegova genska zgradba ni nikakršna revolucija glede na zgradbe koronavirusov, ki so jih izolirali iz številnih živali v obdobju pred pandemijo,” pravi in dodaja, da “ni v genomu SARS-CoV-2 nič takega, kar bi kazalo na biotehnološko intervencijo.” S stališča evolucijskih virologov je novi koronavirus samo eden od mnogih koronavirusov, ki preskakujejo z ene vrste na drugo, v našem primeru z živalske na človeško.
“Druga hipoteza o tem, da je SARS-CoV-2 naraven koronavirus, ki je slučajno ‘ušel’ iz vuhanskega laboratorija, pa pravzaprav ni virološko, ampak kriminalistično vprašanje,” pravi Ihan. Kot pojasnjuje, imajo laboratoriji, kot je vuhanski, izjemno natančne evidence vseh virusov in vseh poskusov, ki jih izvajajo. “Iz njih bi bilo povsem enostavno ugotoviti, ali je bil virus, ki je bil kasneje označen kot SARS-CoV-2, kadarkoli v vuhanskem laboratoriju.”
Toda kot poudarja Ihan, je dolgotrajna zapora informacij o delovanju tega laboratorija vzbudila nelagoden občutek, tudi mednarodna komisija WHO pa glede na izpovedi njenih članov ni dobila vseh dokumentov, ki jih je želela pregledati. “Tudi naključje, da je pandemija izbruhnila ravno v soseščini takega laboratorija, vzbuja sumničave občutke,” se strinja, a opozarja, da so “po drugi strani nedavno analizirani vzorci SARS-CoV-2 pokazali, da so bili v času izbruha pandemije na vuhanski tržnici množično okuženi rakunasti psi, kar spet nekoliko bolj govori v prid ‘naravnemu’ preskoku virusa z živali na ljudi.”
“Seveda pa ni izključena tudi obratna pot – iz laboratorija na tržnico,” še dodaja.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje