Nacionalni koordinator cepljenja Jelko Kacin poudarja, da imamo do konca septembra čas, da cepimo več ljudi, dosežemo 70-odstotno precepljenost ter s tem bistveno zožimo manevrski prostor koronavirusa. Meni, da je pri nas javnost še vedno slabo ozaveščena, na državni ravni pa se ne želimo primerjati s tistimi, ki so pri obvladovanju epidemije bistveno bolj uspešni. Kljub vsemu pa izpostavi opogumljajoče dejstvo, da se je v miselnosti prebivalstva vseeno zgodil premik, saj vse več ljudi spodbuja in celo zahteva obvezno cepljenje.
Včeraj objavljena raziskava javnega mnenja Eurobarometer, v kateri je med 17. in 25. avgustom sodelovalo 26.459 anketirancev, je pokazala veliko nezadovoljstvo Slovencev s trendom razvoja v državi. Med vsemi državami članicami smo namreč na samem vrhu, glede na delež tistih, ki s strategijo cepljenja proti covidu-19 niso zadovoljni. Tudi po deležu tistih anketirancev, ki se ne strinjajo s tem, da bi se vsi morali cepiti, saj je cepljenje državljanska dolžnost, med ostalimi evropskimi državami prednjačimo.
“Vsak se mora pogledati v ogledalo,” na vprašanje, ali je izsledke raziskave mogoče interpretirati kot kritiko njegovega dela, pojasni nacionalni koordinator cepljenja Jelko Kacin. “Moja naloga je bila, da zagotovim cepiva in da poskrbim, da bo logistika dostave cepiv na cepilna mesta vzpostavljena. To smo vzpostavili že zdavnaj in že mesece imamo več cepiv kot pa potreb. Že mesece lahko ljudje enakovredno izbirajo med štirimi cepivi, ki jih imamo na voljo v Sloveniji, vendar se kljub temu še vedno odločajo, da se ne bodo cepili,” še izpostavi Kacin in opomni, da tudi številni ugledni strokovnjaki nenehno pozivajo k cepljenju.
“Sam najbolj cenim dr. Alojza Ihana, ki niza argumente, proti katerim ni ugovora, vendar je kljub temu za nekatere bolj pomembno, da nastopajo na spletiščih ter svoje frustracije izlivajo tam. S tem sem se prenehal ukvarjati,” še doda koordinator za cepljenje. Kot poudari, se je državni ekipi, ki je snovala strategijo cepljenja, sprva pridružil kot vladni govorec, nato kot državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, in sicer v obdobju, ko je slovenska stroka priporočala le to, da naj “ljudje kašljajo v svoje rokave”.
BOBO
Delta različica ne pozna ideoloških razlik
Sedaj smo v popolnoma drugačnih okoliščinah, pojasnjuje Kacin, saj Slovenija v tem trenutku razpolaga z več kot milijon odmerki cepiva. “Cepivo imamo na zalogi, vendar nimamo povpraševanja. Verjamem pa, da se bo v relativno kratkem času odnos do cepljenja izrazito spremenil, kajti v zadnjih dveh tednih lahko opazujemo, kako hitro se javno mnenje spreminja ter kako odločno sedaj različne interesne skupine, tudi sindikati in ugledni posamezniki, ki so bili cepljeni, javno nastopajo in ne le pozivajo k cepljenju, temveč zahtevajo, da država uvede obvezno cepljenje, da bi tiste, ki se sami nočejo zaščititi, vseeno zaščitili pred delta različico koronavirusa,” razlaga Kacin.
Kot nadaljuje nacionalni koordinator cepljenja, delta različica koronavirusa namreč ne pozna ideoloških razlik. “Več kot je ljudi cepljenih, bolj se virus oklepa možnosti, kjer se lahko širi. To pa so v tem trenutku predvsem starejši,” poudari Kacin in za zgled postavi strategijo cepljenja v Izraelu. Tam so namreč že julija začeli cepiti s poživitvenim odmerkom. Sprva so s tretjim odmerkom cepili le starejše od 40 let, nato so starostno mejo znižali na 30 let, v zadnjem koraku pa so sprejeli odločitev, da tretji odmerek namenijo tudi vsem mladostnikom, starejšim od 12 let, ki so že bili dvakrat cepljeni ter je od njihovega zadnjega cepljenja minilo pet mesecev.
“To so države, ki izvajajo dobro prakso. Pri nas pa je javnost še vedno slabo ozaveščena,” izpostavi Kacin in doda, da se v Sloveniji žal ne želimo primerjati s tistimi, ki so dosegli več, ter da še vedno preveč ljudi misli, da se bo namesto njih cepil nekdo drug. Kljub temu pa Kacin v vsem tem vidi tudi pozitivno stran, saj je večina ljudi že cepljena. “Sedaj nas je večina že prišla do spoznanja, da če želimo imeti tudi v času, ko pri nas divja delta različica koronavirusa, vsaj do neke mere omogočeno kakovostno življenje, zadostujeta le pogoj preboleli in cepljeni,” poudari Kacin in doda, da testiranje ne bo več dovolj. “Ta premik v miselnosti ljudi se je zgodil v zadnjih 14 dneh, in to nas vse vsaj delno opogumlja,” je jasen koordinator cepljenja.
“Precejšen del prebivalcev Slovenije se povsem zavestno igra rusko ruleto v prepričanju, da jih virus ne bo našel. To je računica, ki se ne izide. Žal bomo imeli preveč smrti povsem po nepotrebnem, pa tako lepo je živeti.”
nacionalni koordinator cepljenja Jelko Kacin
Prihodnji teden se bomo že spoprijemali s stransko škodo
Na vprašanje, ali je že prepozno, da bi se izognili katastrofalnim posledicam četrtega epidemiološkega vala, Kacin pojasni, da imamo do konca meseca še vedno čas, da vsaj s prvim odmerkom cepimo bistveno več ljudi. “Zaloge cepiva so velike. V tem trenutku imamo vsaj pol milijona odmerkov Pfizerjevega cepiva in do konca meseca bomo dobili še 231 tisoč odmerkov, kar pomeni, da bi lahko z dvema odmerkoma precepili vsaj 350 tisoč ljudi,” razlaga Kacin in doda, da bi, če bi res precepili 350 tisoč ljudi, omogočili tudi 70-odstotno precepljenost prebivalstva. S tem pa bi virusu tudi strašno zožili manevrski prostor.
Pri tem je bistvenega pomena predvsem to, da v najkrajšem času cepimo predvsem starejše od 50 let, ki najbolj zbolevajo. Če zadostne precepljenosti ne bomo dosegli, pa nas konec septembra čaka vrh epidemije. “Takrat bomo dnevno potrdili več kot 2.000 novih okužb, na intenzivnih oddelkih pa bomo imeli na ventilatorjih več kot enkrat več pacientov, kot jih imamo danes,” je še jasen Kacin. Ta trenutek imamo v vseh bolnišnicah že vzpostavljene covidne oddelke, prihodnji teden pa se bomo že začeli spoprijemati s stransko škodo, torej z ustavljanjem redne dejavnosti bolnišnic in zdravstva. “Za to situacijo bi zlahka našli alternativo, le če bi se ljudje pravočasno precepili,” še zaključi Jelko Kacin.
Četrti val je tu. Lani smo ob začetku šolskega leta v prvih dneh povprečno potrdili 50 novih okužb, spomni Kacin. Letos smo na prvi šolski dan imeli 764 okužb, drugi dan 666. Tudi tretji dan smo imeli več kot 600 okužb, in sicer ob dejstvu, da imamo precepljenega več kot polovico odraslega prebivalstva.
Na to, zakaj še vedno tolikšno število zaposlenih v šolstvu, predvsem v predšolski vzgoji, zavrača cepljenje, pa Kacin izpostavi predvsem to, da so si številni zaposleni izplačevali koronske dodatke ter se potem vseeno spraševali, ali virus sploh obstaja. “To je nedopustno, perverzno in velik madež na podobi naših učiteljev in vzgojiteljev. Zato se je tudi sindikat vzgoje in izobraževanja zavedel, da jim nihče ne more povzročiti toliko škode, kot svojemu ugledu in dostojnosti poklica naredijo tisti posamezniki, ki ne sprejemajo z argumenti podprtih dejstev ,” poudari Kacin in doda, da se morajo javni uslužbenci soočiti in sprijazniti s tem, da so zavezani k cepljenju, ter morajo s tem, ko se cepijo, biti tudi dober zgled drugim.
Menu Item
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje