Slovenci najbolj nezadovoljni s strategijo cepljenja v EU

Slovenija 10. Sep. 202107:00 > 07:014 komentarji
Delite:
Covid v Barceloni
Foto: Nacho Doce/REUTERS

Nova raziskava Eurobarometer je pokazala na veliko nezadovoljstvo Slovencev s trendom razvoja stvari v državi. Med vsemi državami članicami smo na prvem mestu po deležu tistih, ki sploh niso zadovoljni s strategijo cepljenja proti covidu-19, pa tudi po deležu anketirancev, ki se sploh ne strinjajo s tem, da bi se vsi morali cepiti.

Nova raziskava javnega mnenja Eurobarometer je pokazala, da kar 55 odstotkov slovenskih anketirancev meni, da gredo stvari v Sloveniji na splošno v napačno smer. Enako nezadovoljni v Evropski uniji so le še Švedi, še bolj nezadovoljni pa na Poljskem in Madžarskem.

Samo 14 odstotkov anketirancev je ocenilo, da gredo stvari v državi na splošno v pravo smer, medtem ko so najbolj zadovoljni na Portugalskem, tam je ta delež 45-odstoten.

Malo bolj zadovoljni so slovenski anketiranci z razvojem stvari v EU, saj jih 23 odstotkov meni, da gredo stvari v EU v pravo smer. Precej več, 32 odstotkov, jih sicer meni, da gredo v napačno, s čimer se med 27 državami uvrščamo na 19. mesto.

Le šest odstotkov Slovencev zelo zadovoljnih s strategijo cepljenja

Raziskava je še pokazala, da smo Slovenci zelo nezadovoljni tudi z nacionalno strategijo cepljenja proti koronavirusu: le šest odstotkov vprašanih je zelo zadovoljnih s strategijo vlade, 25 odstotkov jih je dokaj zadovoljnih, bolj ali manj nezadovoljnih pa je 66 odstotkov. Manj zadovoljni s strategijo cepljenja so bili le še na Slovaškem. Slovenci pa smo se na prvo mesto med vsemi članicami uvrstili z deležem tistih, ki sploh niso bili zadovoljni s strategijo cepljenja – med vprašanimi jih je bilo 38 odstotkov.

Slovenija se je na prvo mesto uvrstila tudi pri nestrinjanju s trditvijo: “Vsi bi se morali cepiti proti covidu-19, to je državljanska dolžnost.” S trditvijo se sploh ni strinjalo 37 odstotkov anketirancev, delež na ravni EU pa je bil 17-odstoten. S trditvijo se je medtem zelo strinjalo le 17 odstotkov anketirancev, medtem ko je bilo evropsko povprečje 40 odstotkov.

Raziskava je izpostavila visoko nezaupanje v slovenske institucije. Kar 68 slovenskih anketirancev ne verjame, da so slovenske javne ustanove dovolj transparentne glede cepiv proti covidu-19. Manj zaupanja v preglednost pristojnih glede cepiv so izrazili le še hrvaški anketiranci.

Ne zaupamo, da bo vlada sredstva ustrezno porabila

Slovenija je zasedla zadnje mesto tudi pri vprašanju, ali bo nacionalna vlada sredstva evropskega instrumenta za okrevanje ustrezno porabila: kar 39 odstotkov slovenskih anketirancev jih v to sploh ne verjame. Enako nezaupljivi so bili samo še madžarski anketiranci. V prvouvrščenem Luksemburgu tega sploh ne verjame 6 odstotkov vprašanih, povprečno pa je ta odstotek v EU znašal 17 odstotkov.

Raziskava Eurobarometer je pokazala tudi da javnost podpira, da morajo biti sredstva EU, izplačana v okviru evropskega instrumenta za okrevanje, porabljena pregledno in da morajo biti učinkovito nadzorovana. Štirje od petih anketirancev v EU menijo, da bi morala Evropska unija sredstva zagotoviti le državam članicam, ki spoštujejo pravno državo in demokratične vrednote.

Predsednik Parlamenta David Sassoli je ob tem dejal: “Evropski parlament je jasno poudaril, da sredstev EU za okrevanje ne bi smele prejeti vlade, ki ne spoštujejo temeljnih demokratičnih vrednot ali pravne države. Ta raziskava potrjuje, da se velika večina državljanov EU strinja s tem. Če nekdo ves čas spodkopava vrednote EU, ne more pričakovati, da bo prejel sredstva EU.”

Da mora obstajati učinkovit nadzor, se je strinjalo tudi več kot pol Slovencev.

41 odstotkov jih ne zaupa vladam

Državljani EU sicer pozitivno ocenjujejo namen programa Evropske unije za okrevanje, vrednega 800 milijard evrov; trije od petih državljanov (60 %) menijo, da bodo projekti v okviru evropskega instrumenta za okrevanje njihovi državi pomagali odpraviti gospodarsko in socialno škodo, ki jo je povzročila pandemija koronavirusa.

Vendar pa rezultati raziskave obenem kažejo, da v vrsti držav članic obstajajo pomisleki o tem, kako dobro bodo nacionalne vlade ta dodatna evropska sredstva znale porabiti. Medtem ko v zvezi s tem v povprečju 45 odstotkov evropskih državljanov zaupa svojim nacionalnim vladam, jih 41 odstotkov glede tega izraža dvome, kar kaže na precejšnje razlike v stopnji zaupanja po EU.

V raziskavi, ki je med 17. in 25. avgustom 2021 potekala v vseh 27 državah, je sodelovalo 26.459 anketirancev, starih 15 let in več. V Luksemburgu, na Cipru in na Malti je sodelovalo 500 anketirancev, v ostalih članicah pa po 1000.

Komentari

Vaš komentar