Vsi hudi stranski učinki cepiva Janssen

Koronavirus 04. Okt. 202116:15 > 07. Okt. 2021 13:56
Delite:
Cepljenje
Foto: Stephane Mahe/REUTERS

Odločitev o tem, ali po smrti mlade ženske nadaljevati cepljenje z vektorskima cepivoma Janssen in AstraZeneca, bo ministrstvo za zdravje sprejelo do konca tedna. Medtem ko čakamo na odločitev, je Evropska agencija za zdravila EMA med resne stranske učinke Janssena uradno dodala še globoko vensko trombozo. Da ta cepiva v redkih primerih povzročajo motnje pri strjevanju krvi, strokovnjaki vedo že od aprila.

Potem ko je dvajsetletnica prejšnji teden umrla zaradi tromboze s trombocitopenijo oziroma možganskih krvavitev in strdkov, ki so zelo verjetno posledica cepljenja z vektorskim cepivom Janssen, bo primer preučila komisija ministrstva za zdravje. “Komisija na ministrstvu za zdravje čaka na popolno medicinsko dokumentacijo, ki jo prejme s strani NIJZ. Ko jo bodo prejeli, bo komisija primer nemudoma obravnavala,” so zapisali.

Kot je ob tragičnem dogodku povedal Igor Rigler, vodja službe za urgentno nevrologijo v UKC Ljubljana, kjer je bila bolnica hospitalizirana, je povezava s cepljenjem verjetna, a bo o tem dokončno odločila komisija ministrstva.

Ministrstvo za zdravje je po smrti začasno ustavilo cepljenje s tem cepivom. “Odločitev o nadaljevanju ali dokončni zaustavitvi bo znana do konca tedna,” je danes sporočila vodja posvetovalne skupine NIJZ za cepljenje dr. Bojana Beović.

Če bi se odločili, da cepivo v Sloveniji še naprej uporabljamo, ga bodo zelo verjetno vsaj odsvetovali mlajšim ženskam. “Moje osebno mnenje je, da se vektorskih cepiv ne bi uporabljalo za mlajše od 55 let,” je v sredo dejal Igor Rigler, a poudaril, da morajo o tem odločiti pristojni.

Kako redki so krvni strdki po cepljenju?

Če bo povezava s cepljenjem potrjena, bo to druga smrt mlajše ženske, ki je posledica cepljenja s cepivom Janssen v Sloveniji. Cepili smo nekaj več kot 121 tisoč ljudi.

Poleg tega je bil v Sloveniji doslej potrjen tudi en primer tromboze s trombocitopenijo, ki je nastala kot posledica cepljenja s cepivom AstraZeneca. 50-letno bolnico so uspešno pozdravili na nevrološki kliniki. Več primerov trombotičnih zapletov po cepljenju z obema vektorskima cepivoma pa je še v preiskavi (več spodaj).

Medtem ko so zaradi smrt Slovenke v Bruslju v Belgiji začasno prekinili cepljenje mlajših od 41 let s tovrstnim cepivom, v Sloveniji takrat nismo sprejeli nobenih priporočil. Mlajšim ženskam cepljenje z vektorskimi cepivi odsvetujejo tudi v nekaterih drugih državah, med njimi v ZDA.

Za cepivo AstraZeneca, ki je prav tako kot Janssen vektorsko cepivo, je EMA že konec aprila naredila primerjavo, kako verjeten je pojav hudih krvnih strdkov s trombocitopenijo v primerjavi z verjetnostjo hudega poteka covida. To je pomembno za odločanje o tem “kdaj koristi cepljenja pretehtajo nad tveganji”.

V oči bode predvsem podatek, da je tudi ob veliki pojavnosti koronavirusa v populaciji možnost, da nekdo, ki je mlajši od 30 let, umre od covida-19 0 (nič), možnost, da dobi ta hud sindrom, pa je 1,9. V starostni skupini 30–39 let bi po teh podatkih s 100.000 cepljenji preprečili tri smrti zaradi covida-19, VITT pa bi dobila dva človeka (1,8). Več o tem lahko preberete v članku Kako redki so ‘izjemno redki’ strdki po cepljenju.

Novi resni stranski učinki

Stranske učinke cepljenja beleži in preiskuje NIJZ. V zadnjem poročilu, kjer so zabeleženi primeri do 26. septembra (zadnje smrti med njimi še ni), je po cepljenju z Janssenom zabeleženih šest primerov resnih neželenih učinkov po cepljenju. Med te štejejo življenje ogrožajoče stanje ali bolezen, hospitalizacija ali podaljšanje hospitalizacije, trajna okvara, druga klinično pomembna stanja in smrt.

Medtem ko je komisija za en primer povezavo med cepljenjem in smrtjo že potrdila, pa je pet primerov, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, še v obravnavi: možganska kap, venska tromboza, tromboza abdominalne aorte, akutna ledvična odpoved in tromboza s trombocitopenijo.

Konec preteklega tedna je Evropska agencija za zdravila EMA med resne stranske učinke cepiva Janssen dodala še globoko vensko trombozo, za imunsko trombocitopenijo pa priporočila, da se jo uvrsti med neželene stranske učinke obeh vektorskih cepiv (poleg Janssena še AstraZenece).

Za AstraZeneco je NIJZ dobil 55 prijav resnih neželenih dogodkov ob nekaj več kot 321 tisoč cepljenjih. Med nepreiskanimi primeri, zaradi katerih je bila potrebna hospitalizacija, so tudi venska tromboza, pljučna embolija, tromboza arterije, trombocitopenija in možganska kap.

Konec prejšnjega tedna je bil izjemno povečan obisk nevrološke ambulante UKC Ljubljana. Tja so prihajali številni prestrašeni ljudje z domnevnimi stranskimi učinki po cepljenju. Vse so obravnavali, a stranskih učinkov niso zaznali pri nobenem od njih. Ob tem so nevrologi pripravili dodatno navodilo za družinske zdravnike, da lahko pri svojih bolnikih sum na redek sindrom, ki je lahko povezan s cepljenjem z vektorskimi cepivi, z določitvijo krvne slike (trombocitov) enostavno izključijo.

Komentari

Vaš komentar