Iskanje sreče je verjetno staro toliko, kot je staro človeštvo. Zdi se, da vsi želimo biti srečni, a ne vemo vedno, kako to doseči. Kaj pa pravi znanost? Preverite tri načine, ki vam bodo pomagali do sreče.
Prenehajte stremeti k popolnosti
Stari rek pravi, da je popolnost sovražnik dobrega, saj zaradi stremljenja k popolnosti lahko spregledamo tisto, kar je zares dobro in kakovostno. Seveda ni nič narobe s tem, da si postavljamo visoke cilje in imamo visoke standarde in zahteve. Dobro pa je razmisliti, kdaj prestopimo tisto mejo, ko so visoki standardi pravzaprav ovira. Pritisk, da moramo biti najboljši, nas lahko pripelje do izčrpanosti, razočaranja in občutka, da nismo dovolj dobri. Nedavna raziskava je pokazala, da moramo biti pri iskanju popolnosti pozorni na tri pasti, ki nas na koncu lahko pripeljejo do negativnega izida: zahtevnost do sebe in iskanje popolnosti, zahtevanje popolnosti od drugih ljudi ter biti popoln za druge, ker menimo, da drugi želijo, da smo popolni. Strokovnjaki pravijo, da obstajajo različni načini, kako motivirati sebe ali druge ljudi, ne da bi od njih zahtevali popolnost. Za dobro počutje in občutenje sreče je zato priporočljivo, da opustimo željo po popolnosti, saj ta v resnici ne obstaja. Tako bomo lažje zares uživali v stvareh, ne da bi čutili pritisk, da moramo biti najboljši ali da to zahtevamo od drugih.
Veliko se družite z različnimi ljudmi
Povezovanje in druženje z ljudmi nas lahko osrečuje, pravijo različne raziskave. Ena izmed njih potrjuje, da so socialne vezi ključne pri občutenju sreče. V nemško študijo so zajeli 1200 posameznikov, ki so poročali o doživljanju sreče, povezane s socialnimi vezmi. Študija je trajala eno leto. Na začetku in na koncu raziskave so udeleženci izpolnili poseben vprašalnik o zadovoljstvu v življenju ter zapisali cilje, s katerimi bodo svoje zadovoljstvo okrepili. En del udeležencev si je postavil individualno naravnane cilje za doseganje sreče in zadovoljstva, drugi del pa se je usmeril na povezovanje in druženje z ljudmi. Ob zaključku študije so raziskovalci ugotovili, da posamezniki z individualno naravnanimi cilji zadovoljstva v življenju niso okrepili v primerjavi z udeleženci, ki so se usmerili v povezovanje in druženje ter spoznavanje novih ljudi.
Odpustite ljudem, ki so vas prizadeli
Zamera, ki jo nosimo v sebi, ima lahko večje posledice na naše počutje, kot si morda predstavljamo. Študija pravi celo, da dolgotrajna zamera, ki jo do nekoga gojimo daljši čas, lahko povzroči občutek razčlovečenosti. V raziskavi so avtorji udeležence razdelili v dve skupini. Udeležence prve skupine so prosili, naj najprej podoživijo občutek užaljenosti zaradi dejanja prijatelja, nato pa mu odpustijo. Drugo skupino pa so prosili naj enako podoživijo užaljenost in nato začnejo razmišljati, kako se bodo maščevali. Posamezniki druge skupine so na koncu študije poročali o občutku razčlovečenosti. Ocenili so se kot manj vredne, manj čustvene in inteligentne, hladne in celo bolj živalske v primerjavi s skupino, ki je odpustila. Raziskovalci so zaključili, da dejanje odpuščanja lahko povrne občutek človečnosti in pomaga celo pri zmanjševanju tesnobe in doživljanja stresa, izboljša samozavest in počutje ter nam pomaga, da smo bolj prijazni do sočloveka.
VIR: https://www.psychologytoday.com
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!