Ali lahko monogamen par postane nemonogamen? Seveda lahko – toda ali ti pari ostanejo skupaj in so srečni? Kaj so pasti in kaj pozitivne plati takega partnerskega odnosa?
“V svoji praksi kot zakonski in družinski terapevt vse pogosteje srečujem pare vseh starosti, ki so bili vedno v monogamnih razmerjih, zdaj pa resno razmišljajo o odprtju svojih partnerstev,” za CNN piše terapevt Ian Kerner. “Med njimi so tako mladi pari, ki so v zvezi šele krajši čas, kot pari z majhnimi otroki in posojilom za stanovanje, pa tudi starejši, katerih otroci so odrasli in zapustili gnezdo.”
Razlogi za tak korak so različni. Pogosto se eden ali oba partnerja počutita spolno nezadovoljna v primarnem odnosu – vzroki so lahko dolgčas, neusklajena libida partnerjev ali želja po raziskovanju novih obzorij. Včasih eden ali oba hrepenita po vznemirjenju in energiji, ki ju ljudje doživimo, ko se prvič povežemo z nekom novim. Možno je tudi, da eden ali oba partnerja ne verjameta v monogamijo. Za nekatere pare je spolnost od nekdaj predstavljala težavo, čeprav sicer zveza na drugih področjih funkcionira.
Ne glede na razlog je zanimanje za nemonogamijo – to je sodelovanje v neekskluzivnih spolnih odnosih – v porastu. V študiji iz leta 2020, v katero je bilo vključenih 822 trenutno monogamnih ljudi in jo je izvedel raziskovalec inštituta Kinsey Justin Lehmiller, je skoraj ena tretjina dejala, da je odprto razmerje njihova najljubša spolna fantazija, 80 odstotkov pa jih je želelo na tem področju nekaj ukreniti.
Kaj se zgodi, če se vaše razmerje začne kot monogamno in si vi ali vaš partner premislite? Ni nujno, da to pogubi vaš odnos, pojasnjuje Lehmiller. “Raziskave kažejo, da je kakovost odnosa dejansko precej podobna v monogamnih in sporazumno nemonogamnih odnosih,” pravi. “Oba sloga odnosov lahko delujeta dobro – in obema lahko tudi spodleti.”
Ključ do uspešne nemonogamije je v eni besedi: sporazumno. Ta pristop, znan kot “etična nemonogamija”, se razlikuje od monogamnih razmerij, v katerih partnerja drug drugega varata. Etično nemonogamno razmerje vključuje dva človeka, ki se identificirata kot par, vendar nista predana tradicionalnemu odnosu, pravi seksologinja Yvonne Fulbright.
“Partnerja v takem razmerju dasta drug drugemu priložnost za zmenke ali spolne odnose z drugimi ljudmi,” pojasnjuje Fulbright. “Pogosto je za tako partnerstvo ključno, da je drugi odnos samo fizičen, ne pa romantičen ali čustven. Pri spolnosti z drugimi tako ni nobene prevare.”
Za nekatere pare je etična nemonogamija lažja kot za druge. Med prvimi so tisti, ki so že od začetka zveze razpravljali o možnosti odprtega razmerja, pa tudi pari LGBTQ. “Po mojih izkušnjah so homoseksualni in queer pari bolj sproščeni kar zadeva nemonogamijo,” pravi spolna terapevtka iz New Yorka Dulcinea Alex Pitagora.
“Ti ljudje so se morali bolj poglobiti vase in komunicirati z drugimi o svojem spolu ali spolni usmerjenosti,” pojasnjuje Pitagora. “Ta dodaten čas, porabljen za razumevanje, kdo so, kaj hočejo, in učenje, kako to komunicirati, je povezan s tem, da lažje komunicirajo tudi o nemonogamiji.”
Prednosti in slabosti nemonogamije
Za pare, ki se odločijo za etično nemonogamijo, ima to lahko svojevrstne koristi. “Nemonogamija je lahko izpolnjujoča in deluje kot sprožilec za osebnostno rast,” je prepričana spolna terapevtka iz Wisconsina Madelyn Esposito. “Osebnostna rast lahko poglobi razumevanje in željo po vašem primarnem partnerju, saj tako dobite prostor za raziskovanje sebe in lastnih spolnih potreb zunaj meja odnosov.”
V odprtem razmerju je pogosto manj pritiska, da bi vse vaše spolne potrebe zadovoljil partner, pojasnjuje spolna terapevtka s Floride Rachel Needle. “In obratno, manj je pritiska na vas, da zadovoljite vse partnerjeve spolne potrebe. To vam daje priložnost, da uživate v spolni aktivnosti s svojim partnerjem brez dodatne napetosti ali tesnobe.”
Včasih strast, ki nastane zunaj domače spalnice, celo najde pot nazaj v primarni odnos. “Mnogi nemonogamni ljudje ugotovijo, da raznolikost partnerjev poveča njihov libido, kar se prenese v več spolnosti v primarnem razmerju,” pravi Lehmiller. “Še nekaj, kar smo ugotovili v raziskavi, je, da lahko nemogonamija okrepi medsebojen odnos, ne le na področju spolnosti. Natančneje, biti bolj zadovoljen s sekundarnim partnerjem dejansko napoveduje večjo predanost primarnemu partnerju.”
Toda preskok v etično nemonogamijo ni vedno enostaven za pare, ki so bili prej monogamni. Pogosto en partner “vozi”, drugi pa je nejevoljni potnik, ki se pelje z njim. Včasih se partnerja ne strinjata o tem, kaj točno pomeni nemonogamija (priložnostni seks z različnimi ljudmi ali večkratno srečevanje z eno osebo), ali o pravilih (objava profila na spletu, prenočevanje, pripeljati nekoga domov, brez poljubljanja).
Morda enega od partnerjev skrbi družbena stigma, če bi drugi izvedeli za to, ali pa preprosto ne more preseči vseh kulturnih sporočil, ki idealizirajo monogamijo. Nemonogamija lahko sproži močna čustva, kot sta ljubosumje in posesivnost. “Nekaterim parom ali partnerjem se lahko zdi ogrožajoče že, če kdo le iz radovednosti omeni nemonogamijo,” pravi Fulbright.
Kaj morate torej upoštevati, če razmišljate o etični nemonogamiji?
Pravi razlog za odločitev
Obstaja veliko pozitivnih dejavnikov, zaradi katerih pari preizkusijo nemonogamijo. Česar nočete, pa je, da bi nemonogamijo uporabili kot obliž za obstoječe težave. “Uporaba nemonogamije za popravljanje razmerja je enako učinkovita kot to, da imate iz istega razloga otroka – to je grozna ideja,” je prepričana Rebecca Sokoll, psihoterapevtka iz New Yorka. “Za prehod v nemonogamijo potrebujete močno in zdravo razmerje.”
Ne počnite tega, da bi se oddaljili od svojega partnerja. “Etična nemonogamija je lahko tudi obrambni mehanizem, taktika odlašanja, igra skrivalnic in posledica odpora do bližine,” opozarja psihoterapevtka Hanna Zipes Basel iz Minnesote, ki je specializirana za to področje. “Vidim, da parom uspe, ko vstopijo v nemonogamijo z že varnim delujočim odnosom, ko si oba enako želita nemonogamije in/ali sta z njo že imela izkušnje.”
Izobrazite se
“Izobrazite se o širokem naboru filozofij, struktur in dogovorov, ki so možni v etičnem nemonogamnem svetu s pomočjo knjig, podkastov in člankov,” predlaga spolna terapevtka Sari Cooper, ki vodi Center za ljubezen in spolnost v New Yorku. “Zabeležite, kaj vsak od vaju išče v tej spremembi, in se o teh ciljih pogovorite s partnerjem, da ugotovite, ali ste na isti strani in, če ne, kateri kompromisi bi lahko delovali.”
Pogovor, pogovor … In še malo pogovora
Nobenega dvoma ni, da etična nemonogamija zahteva komunikacijo – in to veliko komunikacije. “Predlagam pogovor ‘kaj če’, preden kdorkoli karkoli stori,” svetuje spolna terapevtka iz Los Angelesa Tammy Nelson. “Pogovor o morebitnih pozitivnih straneh in pasteh morebitnega raziskovanja lahko prepreči težave, ki bi se lahko pojavile pozneje. Več kot govorite o težavah, preden se zgodijo, bolje je.”
Tudi izkušnja terapije s pari, ki si prizadevajo za etično nemonogamijo, vam lahko pomaga pretehtati morebitne prednosti in slabosti, vas vodi skozi proces in vam zagotovi nevtralen, varen prostor za razpravo o dilemah.
Postavite pravila
Ugotovita, kaj vsak od vaju meni o etični nemonogamiji, dogovorita se glede okvirjev takega odnosa – na začetku je bolje, da postavite bolj toga pravila – in načrtujta nadaljevanje pogovora.
“Vidim na desetine parov, ki pridejo na terapijo in se poskušajo vnaprej pogajati o svojih pričakovanjih,” pravi Kimberly Resnick Anderson, spolna terapevtka iz Los Angelesa. “Parom, ki pred odločitvijo opravijo domačo nalogo, uspe veliko pogosteje kot parom, ki gredo v tako spremembo brez priprav.”
Terapevtka opozarja še, da so tudi pari, ki se odgovorno pripravijo na spremembo, pogosto presenečeni nad svojimi reakcijami na določene situacije in se morajo nato znova pogajati o mejah.
“Po mojih poklicnih izkušnjah pari, ki jim uspe z nemonogamijo, pogosto sploh ne potrebujejo veliko pravil, ker si zaupajo, dajejo prednost primarnemu odnosu in imajo drug drugega ves čas v mislih,” pravi avtor članka na CNN, terapevt Ian Kerner.
Na novo opredelite neuspeh in uspeh
Če etična nemonogamija pri vas ne uspe – ali vodi v razhod – to ne pomeni poraza. “Predstavljajte si primer para z otroki, ki bi se brez etične nemonogamije razšel, a nato nemonogamija stabilizira njun odnos,” pojasnjuje spolna terapevtka Margie Nichols iz New Jerseyja. “Ta stabilnost nato ne traja dolgo, a etična nemonogamija paru omogoči, da se razide zavestno in si vzame čas za proces,” pravi Nichols. “Zaradi te premišljenosti lahko na koncu tudi po ločitvi člani družine živijo skupaj ali v bližini, se imajo še naprej radi in skrbijo drug za drugega, med partnerjema pa ni zagrenjenosti ali zamere. Temu bi rekla uspeh – kljub ločitvi.”
Pari, ki jim nemonogamija uspe, so na koncu močno predani svojemu primarnemu odnosu: varujejo ga, cenijo in skrbijo zanj. Partnerja poskrbita za to, da je njun temelj trden in varen ter še naprej rasteta kot par, pri čemer to presega zgolj spolnost. Nemonogamija je lahko razburljivo novo poglavje za par, ki pa ne pomeni, da se zgodba njunega razmerja konča. Oba bi jo morala občutiti kot vznemirljiv začetek.
Avtor: zakonski in družinski terapevt Ian Kerner/CNN
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje