Ali semena rastlin "slišijo" dež? Poskus z rižem pokazal zanimive rezultate

Študija, pred dnevi objavljena v reviji Scientific Reports, je ugotovila, da riževa semena, izpostavljena zvoku dežnih kapelj, v povprečju vzkalijo hitreje kot tista, ki temu zvoku niso bila izpostavljena.

To ni prvič, da so znanstveniki ugotovili, da rastline "slišijo" ali vsaj zaznavajo vibracije v svojem okolju.

Že študija iz leta 2014 je pokazala, da rastline ob izpostavljenosti zvoku gosenic, ki objedajo liste, začnejo proizvajati več grenkih spojin v listih.

Tudi rastline, kot so paradižnik in borovnice, se odzivajo na tako imenovano "brenčeče opraševanje" (angleško: "buzz pollination"), ko čebele s hitrim premikanjem kril ustvarjajo zvok brenčanja, te vibracije pa spodbudijo rastline, da sprostijo cvetni prah.

Po navedbah raziskovalcev pa je to prvič, da so "sluh" opazili tudi pri semenih in kalčkih.

"Ta študija kaže, da semena zaznavajo zvok na načine, ki jim pomagajo preživeti," je v izjavi povedal avtor študije Nicholas Makris z inštituta MIT. "Energija zvoka dežja zadostuje za pospešitev rasti semena."

Riž, ki je "slišal" dež, je vzkalil hitreje

Da bi preučili vpliv zvoka dežja, so raziskovalci vzeli semena riža (Oryza sativa) in jih postavili v plitve luže vode.

Nekatere luže s semeni so izpostavili stalnemu toku vodnih kapljic, podobnemu dežju.

Čeprav je voda ključna za začetek rasti številnih semen, so raziskovalci izbrali prav riž, ker lahko njegova semena kalijo pod vodo.

To je pomenilo, da so bila semena ves čas izpostavljena zadostni količini vode, raziskovalci pa so lahko ločili vpliv samih kapljic na kalitev.

Ob pregledu tisočev semen je ekipa ugotovila, da so tista, ki so bila v optimalnem položaju v luži in izpostavljena rahlemu do zmernemu dežju, vzkalila za 24 odstotkov hitreje kot tista brez padavin.

Čeprav je bila raziskava opravljena na riževih semenih, raziskovalci menijo, da bi se podoben mehanizem lahko pojavljal tudi pri številnih drugih rastlinskih vrstah.

"Plunk" je za rastlino kot rjovenje reaktivnih motorjev

Če si predstavljamo seme v luži med dežjem kot tiho, skoraj meditativno izkušnjo, so raziskovalci ugotovili nekaj povsem drugega.

Dežna kaplja, ki zadene vodno površino, ustvari zvok ("plunk"), je za avstralsko televizijo ABC povedal profesor Makris.

Pod vodno gladino pa je ta "plunk" lahko izjemno glasen.

Študija je pokazala, da je ta zvok za riževo seme v vodi tako glasen, kot bi bil za človeka zvok "nekaj metrov stran od delujočih reaktivnih motorjev".

Statoliti - rastlinska verzija bobniča?

Čeprav se morda zdi nelogično, da bi semena sploh lahko karkoli "slišala", je zvok pravzaprav oblika vibracij, potujočih motenj v zračnem tlaku.

Profesor Makris je pojasnil, da majhne strukture v semenih, imenovane statoliti, lahko zaznajo te vibracije in vibrirajo z enako frekvenco kot "plunk".

"Kar se dogaja med semeni in dežjem, je zelo podobno situaciji, ko nekdo govori tik ob vašem ušesu," je dejal. Takrat je vir zvoka blizu bobniča, zračne vibracije pa premikajo bobnič z enakimi frekvencami kot zvok.

Statoliti pri rastlinah so sicer majhne kroglice škroba. Rastlinam pomagajo rastlinam zaznavati gravitacijo, ohranjati orientacijo in zagotavljati, da korenine rastejo v tla.

Imajo namreč določeno težo, zaradi katere padejo na dno celice, to pa rastlini pomaga določati smer rasti.

Če so izsledki raziskave točni, pa kaže, da so morda tudi nekakšen rastlinski "bobnič".

Bi lahko odziv semen sprožilo tudi kaj drugega?

Kot pravi Harvey Millar, biolog, specialist za rastline, z univerze Zahodne Avstralije, imajo rastline številne načine, kako se odzivajo na svet okoli sebe.

Tako se recimo odzivajo na mehanske dražljaje, kot so dotik, gravitacija, veter oziroma pritisk in podobno.

Čeprav meni, da so rezultati raziskave "verjetni", je profesor Millar opozoril, da vsebujejo določeno mero negotovosti.

Kot pravi, bi lahko odziv semen sprožilo tudi kaj drugega kot zvok, na primer sprememba pritiska, ki ga v vodi povzroči padec kapljic ali dodatne snovi iz dežnih kapelj.

Kljub temu meni, da je "zanimiva" raziskava vredna nadaljnjega preučevanja, zlasti z vidika biologije rastlin.

"Opazili so spremembe pri kalitvi. Ključno vprašanje pa je: ali gre za mehanizme, ki jih že poznamo, ali za nekaj novega? In mislim, da to še ni povsem razjasnjeno."