Černobil danes še naprej sameva, nad njim pa grožnja nove katastrofe

26. aprila 1986 je eksplodiral četrti blok v takrat še sovjetski elektrarni v Černobilu. Dogodek velja za največjo jedrsko nesrečo v času civilne uporabe jedrske energije, ki je za seboj pustila na tisoče mrtvih in ranjenih.

Radioaktivno onesnažena območja okoli reaktorja so zaprli. Sčasoma so iz 30-kilometrskega območja okoli elektrarne, ki jo obdaja mesto Pripjat, skupno evakuirali približno 350.000 ljudi.

Kmalu po nesreči je bilo okrog elektrarne vzpostavljeno t. i. izključitveno območje, ki obsega okoli 2.600 kvadratnih kilometrov. Danes ostaja nenaseljeno, z izjemo nekaj več sto starejših prebivalcev, ki so se tja vrnili kljub uradni prepovedi.

Kako je izključitveno območje videti danes

Izključitveno območje je v zadnjih štirih desetletjih obiskalo tudi omejeno število turistov, a je turistična dejavnost popolnoma zamrla po začetku vojne v Ukrajini leta 2022.

Ruski droni načeli zaščitni sarkofag okoli elektrarne

Območje je sedaj namreč vojno prizorišče in se zaradi konflikta sooča z novimi nevarnostmi.

V začetku leta 2025 je ruski dron zadel novi varni sarkofag v Černobilu, kakor imenujejo leta 2016 zgrajeno zaščito okoli nekdanje elektrarne. Dron je povzročil požar in poškodoval zaščitno oblogo okoli njega. Po navedbah Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) ščit po napadu ne more več opravljati svoje naloge zadrževanja radioaktivnih odpadkov.

Če ščita ne bodo pravilno sanirali, bi se lahko iz jedrskega objekta sprostil "zelo radioaktiven prah", ki "ne pozna meja", so ta mesec po poročanju Euronews opozorili pri okoljevarstveni organizaciji Greenpeace.

Kot so navedli, ščit kljub nekaterim popravilom še vedno ni v celoti obnovljen, kar, kot nadaljujejo, povečuje tveganje za izpust radioaktivnosti, zlasti v primeru porušenja notranje konstrukcije.

"To bi bilo katastrofalno, saj so v sarkofagu štiri tone prahu, močno radioaktivnega prahu, gorivne tablete in ogromne količine radioaktivnih snovi," je za francosko tiskovno agencijo AFP v začetku aprila povedal višji jedrski strokovnjak pri Greenpeace Ukrajina Shaun Burnie.

Za popravilo kupole bo potrebnih skoraj 500 milijonov evrov, pa je marca ocenil francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot.