Znanstveniki so odkrili, da imajo hobotnice fazo spanja, podobno tisti, v kateri ljudje sanjamo. Ali to pomeni, da sanjajo tudi one?
Zdi se, da vse živali spijo – celo tako preproste, kot so recimo meduze in vinske mušice.
Za vretenčarje, kamor spadajo vse živali s hrbtenico (tudi ljudje), že nekaj časa vemo, da spijo v dveh fazah – mirni in aktivni. Kaj pa tiste, ki hrbtenice nimajo? Recimo meduze, žuželke, polži ali hobotnice? Ali tudi sanjajo?
Šele pred kratkim so raziskovalci ugotovili, da je tudi spanje hobotnic, tako kot človeško, razdeljeno na mirno in aktivno fazo. poroča revija SciTech Daily.
To so ugotovili raziskovalci Okinavskega inštituta za znanost in tehnologijo v sodelovanju z Univerzo v Washingtonu. Ko so preučevali možgansko aktivnost pri spečih hobotnicah, so ugotovili, da je ta podobna REM spanju pri sesalcih. Gre za “aktivno fazo spanja”, kratka obdobja izbruha možganske in živčne aktivnosti med spanjem, ki je dobila ime po angleški kratici za “hitro premikanje oči” (angl. “Rapid Eye Movement”), ki je zanjo značilno. To se, so ugotovili znanstveniki, dogaja tudi hobotnicam. V aktivni fazi njihove lovke in oči trzajo, njihovo dihanje se pospeši, njihova koža pa utripa v živih barvah in spreminja vzorce.
Sanje, podoživljanje izkušenj ali vaje za boljšo kamuflažo?
Za REM spanje pri ljudeh in sesalcih pa so značilne tudi sanje. Ali torej to lahko pomeni, da sanjajo tudi hobotnice?
V študiji, objavljeni konec junija v reviji Nature, so raziskovalci poudarili izjemne podobnosti med spalnim vedenjem hobotnic in ljudi, kar po njihovem mnenju ponuja zanimive vpoglede v izvor in funkcijo spanja. “Dejstvo, da se je dvostopenjski spanec neodvisno razvil v oddaljenih sorodnih bitjih, kot so hobotnice, ki imajo velike, a popolnoma drugačne možganske strukture od vretenčarjev, nakazuje, da je aktivno, budnemu stanju podobno spanje morda splošna značilnost kompleksnih kognitivnih procesov,” je povedal Leenoy Meshulam, statistični fizik z Univerze v Washingtonu.
Raziskovalci v študiji menijo, da je podobnosti med aktivnim spanjem in budnostjo pri hobotnicah mogoče razložiti vsaj na dva načina. Ena od teorij je, da hobotnice morda tako vadijo ustvarjanje vzorcev na koži, da bi izboljšale svojo kamuflažo v budnem stanju, ali pa preprosto poskušajo ohraniti aktivnost pigmentnih celic – hobotnice so namreč mojstrice kamuflaže.
Druga teorija pa predpostavlja, da hobotnice podoživljajo pretekle izkušnje iz lova ali skrivanja pred plenilci ter ponovno aktivirajo kožne vzorce, povezane z vsako od teh izkušenj. Z drugimi besedami – počnejo nekaj podobnega sanjanju. Znanstveniki priznavajo, da trenutno ne vedo, katera od teh razlag, če sploh, bi lahko bila pravilna, zato so zainteresirani za nadaljnje raziskave.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje