Oglaševanje

množica ljudi
Foto: PROFIMEDIA

Znanstveniki so prvič izračunali koliko ogljikovega dioksida s presnovo (dihanjem) proizvedemo ljudje na globalni ravni. Ali s to količino tudi vplivamo na podnebne spremembe?

Oglaševanje

Vsakič, ko izdihamo zrak iz pljuč, v ozračje sproščamo ogljikov dioksid. Posamezniku se to morda ne zdi veliko, toda kaj se zgodi, če seštejemo količine, ki jih proizvedejo milijarde ljudi po vsem svetu?

Raziskovalci z Univerze v Bathu v Veliki Britaniji so prvič sistematično ocenili, koliko ogljikovega dioksida (CO₂) proizvede človeštvo s svojo presnovo.

Rezultate raziskave, ki jo je vodil profesor Javier Gonzalez, so objavili v znanstveni reviji The Lancet Planetary Health, o njih pa poroča tudi znanstveni portal Phys.org.

Ogljikov dioksid, ki ga v ozračje izpuščamo ljudje, nastane v naših celicah, ko te razgrajujejo hranila. Iz celic preide v kri, od tam pa v pljuča, od koder ga izdihamo.

Na ravni posameznika je ta količina relativno majhna, pri 8 milijardah ljudi, pa ne več tako zelo.

"Vsi proizvajamo ogljikov dioksid že s tem, ko hrano pretvarjamo v energijo, vendar doslej nismo dobro vedeli, koliko ga tako nastane na svetovni ravni," je za Univerzo v Bathu pojasnil Gonzalez v izjavi, ki jo povzema Phys.org.

Da bi lahko izračunali podatek, koliko CO₂ samo s presnovo proizvede človeštvo, so raziskovalci uporabili več tisoč meritev presnove ljudi različnih starosti, od dojenčkov do starejših.

Podatke so združili z informacijami o številu prebivalcev, njihovi starosti in telesni masi ter z računalniškim modelom ocenili skupno svetovno proizvodnjo CO₂.

Po njihovih izračunih smo ljudje leta 1985 s presnovo proizvedli približno 1,18 milijarde ton CO₂, leta 2015 pa že 2,05 milijarde ton.

V tridesetih letih se je količina povečala za kar 74 odstotkov.

Glavni za tolikšno povišanje je predvsem rast svetovnega prebivalstva. Ta je po ocenah raziskovalcev prispevala več kot 60 odstotkov povečanja.

Dve milijardi ton – je to veliko?

Na prvi pogled se zdi končna številka ogromna.

Za predstavo jo lahko primerjamo s količino ogljikovega dioksida, ki ga človeštvo sprošča z izgorevanjem premoga, nafte in zemeljskega plina ter nekaterimi industrijskimi procesi.

Po podatkih mednarodnega raziskovalnega projekta Global Carbon Budget so ti izpusti leta 2025 znašali približno 38,1 milijarde ton CO₂.

To je skoraj 19-krat več od količine, ki jo je človeštvo leta 2015 proizvedlo s presnovo.

Čeprav številki izvirata iz različnih let, sta obe letnici dovolj blizu, da primerjava še vedno dobro ponazori njuno razmerje.

Ali z dihanjem vplivamo na podnebne spremembe?

Toda – ali ima morda tudi ta količina vpliv na podnebje? Bi se morda morali manj gibati ali dihati počasneje?

Odgovor je na kratko: "Ne".

Ti dve vrsti izpustov imata namreč povsem različen vpliv na podnebje.

Ogljikov dioksid, ki ga izdihujemo, izvira iz hrane.

Rastline med rastjo s fotosintezo črpajo CO₂ iz ozračja in njegov ogljik vgrajujejo v svoje tkivo. Ko te rastline zaužijejo živali, se ogljik naloži tudi v njihova telesa.

Pa tudi naša, ko jih zaužijemo.

S presnovo se nato kot ogljikov dioksid večinoma vrne v ozračje, odkoder ga s fotosintezo ponovno črpajo rastline – in krog se ponavlja.

Naša presnova je torej del razmeroma kratkega naravnega kroženja ogljika.

Pri izgorevanju fosilnih goriv pa je drugače.

Fosilna goriva (premog, nafta, zemeljski plin in njihovi derivati) vsebujejo ogljik davno umrlih rastlin in živali, ki je bil pod površjem Zemlje shranjen milijone let.

Z njihovim izgorevanjem pa nastaja CO₂, ki ga sproščamo v ozračje in na ta način količino ogljikovega dioksida v podnebnem sistemu povečujemo.

Povedano na kratko: dihanje in presnova sta del naravnega kroženja CO₂, zgorevanje fosilnih goriv pa je dodajanje CO₂ v ozračje.

Zato izdihanega ogljikovega dioksida in izpustov tega plina, ki nastane z zgorevanjem fosilnih goriv ne moremo obravnavati kot enakovreden prispevek h globalnemu segrevanju.

Kaj je namen raziskave?

"Ne trdimo, da dihanje povzroča podnebne spremembe," je poudaril Gonzalez.

Kot je pojasnil za Univerzo v Bathu, je namen raziskave predvsem izboljšati razumevanje kroženja ogljika na našem planetu - koliko ogljika prehaja skozi človeško telo in kako se ta količina spreminja z rastjo prebivalstva.

Podatki so lahko koristni pri proučevanju kroženja ogljika zlasti v gosto poseljenih mestih, in pri izboljševanju modelov, s katerimi znanstveniki spremljajo izmenjavo CO₂ med različnimi deli okolja.

Dve milijardi ton CO₂ iz človeške presnove sta tako zgolj zanimiv podatek o delovanju našega planeta.

Za podnebne spremembe pa je bistveno predvsem to, da z uporabo fosilnih goriv v ozračje dodajamo ogljik, ki je bil iz naravnega kroženja odstranjen pred milijoni let.

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih