Veliko trditev lahko zasledimo o tem, kdaj naj bi in kdaj naj ne bi uživali določene hrane. Mnenja krožijo tudi o uživanju sadja. Bi ga morali res vedno jesti le na prazen želodec?
Glede na trditve, ki jih lahko zasledimo, bi se morali sadju ob obrokih izogibati, saj naj bi to upočasnilo prebavo, hrana pa naj bi posledično obležala v želodcu ter zavrela ali zgnila. Vse to naj bi pospremil še pester nabor drugih simptomov: napihnjenost, vetrovi, prebavne težave.
Drži, vlaknine v sadju lahko povzročijo, da se želodec prazni počasneje. Nekateri imajo lahko ob prekomernem uživanju vlaknin tudi prebavne težave ali težave z napenjanjem. Vendar to ne pomeni, da hrana kar obleži v želodcu.
Kaj pravi raziskava?
V sklopu ene izmed raziskav so ugotovili, da so pri zdravih ljudeh vlaknine, ki so jih zaužili po obroku, upočasnile čas, ki ga želodec porabi, da izprazni polovico svoje vsebine; čas se je s povprečnih 72 minut podaljšal na 86 minut. Čeprav ta razlika ni zanemarljiva, pa sadje po obroku ne upočasnjuje prebave v tolikšni meri, da bi se hrana v želodcu lahko pokvarila.
Tudi če bi sadje povzročilo, da bi hrana v želodcu ostajala precej dlje kot običajno, je delovanje želodca pravzaprav prilagojeno temu, da preprečuje razmnoževanje bakterij, ki povzročajo vrenje in gnitje. Ko hrana prispe do želodca, se pomeša z želodčno kislino, ki ima zelo nizko pH vrednost. Vsebina želodca postane tako kisla, da večina mikroorganizmov ne more uspevati. Do tega deloma pride zato, da bi se telo znebilo bakterij v hrani, pa tudi zato, da bi preprečilo razmnoževanje mikrobov.
