Skupina znanstvenikov priporoča, da bi začetek geološke dobe, imenovane po človeku, označevalo specifično jezero v Kanadi.
Še iz šolskih klopi se spominjamo, da obstajajo geološke dobe. Ordovicij, trias, jura, kreda … so morda imena, ki nekaterim še odzvanjajo v glavi.
Geološke dobe so daljša obdobja v zemeljski zgodovini, ki so razmejena s pomembnimi dogodki – izbruhi vulkanov, ledenimi dobami, tektonskimi premiki, izumiranjem vrst, padci meteoritov, na katere so vplivale različne naravne sile in spreminjale podobo Zemlje. Danes jih ločimo predvsem po kamninah, ki so v nekem obdobju nastajale, kot tudi po izkopaninah takrat živečih rastlin in živali.
Gre za dobe, ki so dolge tudi po več sto milijonov let in jih znanstveniki delijo v krajša obdobja. Z raziskovanji so znanstveniki uspeli razkriti, katere so bile tiste naravne sile, ki so imele na razmere na Zemlji v tistem času največji vpliv oz. zaradi katerih se je končalo eno in začelo drugo obdobje.
Že nekaj časa znanstveniki vedo, da je ena izmed “naravnih sil”, ki močno vpliva na podobo našega planeta, človek.
Slednji s svojo dejavnostjo spreminja površje, izkorišča naravne vire, ki so se kopičili na stotine milijonov let, s čimer spreminja podnebje in s tem vpliva tudi na življenje na planetu. Dobo, v kateri se to dogaja, so poimenovali “antropocen”, po grških besedah “anthropos”, ki pomeni človek, in “kainos”, ki pomeni “nov” oziroma “nedaven”.
“Povsem jasno je, da se je obseg sprememb neverjetno povečal in to mora biti vpliv človeka,” je za britanski Independent dejal geolog Colin Waters z Univerze v Leicestru. Waters predseduje delovni skupini za antropocen, ki pripravlja priporočila. “Človek ne le vpliva na Zemljino sfero, ampak jo dejansko nadzoruje,” pravi.
Kdaj natančno se je začel antropocen?
Človek je na okolje začel vplivati že od začetka svojega obstoja. Zaradi naših aktivnosti se je že v preteklosti spremenila podoba površja (zaradi gradnje naselbin, namakalnih sistemov in ostale infrastrukture, pridobivanja kmetijskih površin, rudnikov, izsekavanja gozdov …), iztrebili smo več (predvsem živalskih) vrst ali kako drugače pripomogli k njihovemu izumrtju, medtem ko so se druge pojavile na področjih, kjer prej nikoli niso živele (invazivne tujerodne vrste). Vendar vse te dejavnosti nekako do začetka 20. stoletja niso pomenile večjega vpliva.
Od sredine prejšnjega stoletja dalje pa se je učinek človekovih posegov v naravo dramatično povečal. S hitrim razvojem tehnologije, vedno večjo izrabo fosilnih goriv, ki spreminja Zemljino podnebje in atmosfero, detonacijami jedrskih bomb, uporabo plastike in umetnih gnojil je človeštvo tako neizbrisno vdrlo v zemeljsko geologijo, atmosfero in biologijo, da so znanstveniki sprejeli zamisel o antropocenu. Prvi jo je na znanstveni konferenci pred več kot 20 leti predlagal pokojni Nobelov nagrajenec za kemijo Paul Crutzen. V naslednjih desetletjih so ekipe znanstvenikov razpravljale o tem, kdaj se je antropocen začel, in kje naj bi iskali “referenčno točko” za obeležitev njegovega začetka.
Zdaj je skupina znanstvenikov priporočila, da bi za začetek antropocena šteli eno izmed let med 1950 in 1954, ko je človeštvo začelo z jedrskimi poskusi in zgradilo prve jedrske reaktorje, kot referenčno točko pa bi vzeli količino plutonija v tleh. Plutonij je radioaktivna kovina, ki jo sicer najdemo tudi naravi, vendar v majhnih količinah. V večjih pa nastaja med jedrskimi rekacijami v reaktorjih in pri eksplozijah atomske bombe, tako da povišane vrednosti plutonija vsekakor lahko pripišemo človekovi dejavnosti.
Toda pojavilo se je vprašanje, kje naj bi te podatke našli in jih merili. Tako so znanstveniki našli jezero Crawford blizu Toronta v Kanadi, ki se je izkazalo kot idealno za merjenje človekovih učinkov na planet.
“Ogromna umazana lizika s čudovitimi plastmi”
Jezero je sicer plitvo, globoko največ 24 metrov, vendar se v njem vsako leto nabere plast usedlin, ki “zbirajo” podatke o sledeh, ki jih pusti človeštvo s svojo dejavnostjo.
“Ti letni sloji beležijo produkte zgorevanja fosilnih goriv, plutonij, spremembe v geokemiji, spremembe v mikroekologiji – vse vrste stvari, ki prikazujejo okoljske spremembe,” je za BBC News povedal sekretar delovne skupine za antropocen (AWG) dr. Simon Turner z University Collegea v Londonu.
“Jedro iz mulja na dnu je videti kot ogromna umazana lizika, vendar vsebuje te čudovite usedline, ki se vsako leto naberejo v plast,” je dejal.
Antropocen naj bi bil nadaljevanje holocena, v katerem sicer živimo, ki se je pričel pred približno 11.700 leti ob koncu zadnje ledene dobe. Hkrati naj bi se z antropocenom začelo podobdobje, imenovano Crawfordian. Ime je dobilo po jezeru, izbranem za izhodišče za začetek antropocena.
Predlog morajo zdaj potrditi še tri različne skupine geologov in na koncu ga bo treba podpisati na veliki konferenci naslednje leto, piše Independent.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!