Menu Item
Si predstavljate, da bi na zapestju lahko nosili zgodovinsko uro, ki je bila last zadnjega kitajskega cesarja? Konec meseca se bo ta želja lahko uresničila nekomu z debelo denarnico. Dražbena hiša, ki uro ponuja, namreč pričakuje, da bo cena na dražbi presegla tri milijone dolarjev.
Pregrešno drago ročno uro zadnjega kitajskega cesarja Aisin-Gioro Pujija bo ta mesec dražbena hiša Phillips v Hongkongu ponudila na dražbi. Pričakujejo, da bo kupec zanjo odštel več kot tri milijone dolarjev (okoli 2,7 milijona evrov). Po navedbah dražbene hiše, ki vodi prodajo, je sedemmestna številka posledica izjemne zgodovine 86 let stare ure.
Gre za eno osmih ročnih ur modela Patek Philippe Reference 96 Quantieme Lune, ki obstajajo na svetu. Narejena je iz platine, ima številčnico z arabskimi številkami, kazalci pa so narejeni iz rožnatega zlata.
Ura ima tudi posebno funkcijo, ki lastniku oziroma uporabniku pokaže, koliko se v določenem trenutku z Zemlje vidi Luno. Nekateri urni mehanizmi so iz leta 1929, čeprav je Patek Philippe – švicarski izdelovalec ur, znan po nameščanju zapletenih mehanizmov v tanka ohišja – model začel prodajati šele leta 1937.
Kako je zadnji kitajski cesar uro dobil, ni jasno, kot poroča CNN, pa zapisi dokazujejo, da je bila prodana v luksuzni trgovini v Parizu. V dražbeni hiši Phillips so pojasnili, da zgodovinski dokumenti dokazujejo tudi, da je nekdanji cesar uro nosil v sovjetskem taborišču v Habarovsku. Pozneje jo je po poročanju CNN podaril Georgiju Permjakovu, ki je tekoče govoril mandarinščino in je nekdanjemu cesarju v času, ko je bil v priporu, služil kot mentor in prevajalec ruščine.
Puji je prestol zasedel kot komaj dvoletni otrok, manj kot štiri leta kasneje pa se je moral nazivu odpovedati, ko je revolucija strmoglavila dinastijo Čing. Še naprej je lahko živel v cesarski palači v Pekingu, leta 1917 pa je bil za kratek čas ponovno imenovan za cesarja.
Leta 1924 so ga iz Pekinga izgnali vojaki Narodne armade, zato se je preselil k očetu in vztrajno načrtoval, kako bi znova pridobil cesarski naziv.
V tem obdobju so nanj pritiskale številne interesne skupine, najbolj vplivni pa sta bili skupini, ki sta bili prepričani, da mu to lahko uspe s pomočjo Japoncev. Ti so Pujiju prepustili vodenje Mandžurije, ki so jo zasedli.
Po porazu Japonske v drugi svetovni vojni je Pujija zajela sovjetska Rdeča armada in ga kot vojnega zločinca odpeljala v taborišče v Sovjetski zvezi. Leta 1950 je Sovjetska zveza tako imenovane mandžurske vojne zločince vrnila Kitajski, uro pa je zadnji kitajski cesar po navedbah dražbene hiše podaril Permjakovu, tik pred vrnitvijo v domovino, kjer so mu za vojne zločine sodili. Za deset let so ga poslali na prevzgojo v zapor za vojne zločince Fušun, potem pa se je posvetil pisanju avtobiografije. Umrl je leta 1967 zaradi raka in težav s srcem.
Raziskovalni projekt brez primere s svetovno znano ekipo strokovnjakov
Da bi potrdili urin izvor, so po navedbah dražbene hiše Phillips kar tri leta raziskovali zgodovino ure. Thomas Perazzi, vodja Phillipsovega oddelka za ure za Azijo, je celoten proces po poročanju CNN opisal kot “raziskovalni projekt brez primere s svetovno znano ekipo urarjev, zgodovinarjev, novinarjev in znanstvenikov”.
Phillips v dražbenem katalogu navaja izjave Pujijevega nečaka Jujana, ki je bil zaprt skupaj z njim in se spominja, da je njegov stric uro nosil ves čas, ko je bil v Mandžuriji. V katalogu piše tudi, da je Puji uro najprej podaril nečaku, a ga je nato prosil, da mu jo vrne, saj jo je hotel podariti Permjakovu.
Ta je uro obdržal vse do svoje smrti leta 2005, nato so jo v last dobili njegovi dediči, leta 2019 pa so jo izročili dražbeni hiši Phillips. Uro so že postavili na ogled v New Yorku, Singapurju, Londonu in Tajpeju, čaka jo še razstava v Ženevi, nato pa pot v Hongkong, kjer bo 23. maja na prodaj.
Poleg ure bodo na prodaj tudi drugi predmeti Pujija, denimo eden od njegovih rokopisov, za katerega v dražbeni hiši trdijo, da “ponuja še nikoli viden vpogled v njegove misli”.
Phillips bo na dražbi ponudil še 240 drugih ur. Med njimi bo tudi zgodovinska Omega Speedmaster Apollo XI 1969, ki jo je astronavt Charles “Pete” Conrad Jr. kot tretji človek, ki je hodil po Luni, med misijo nosil na zapestju.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!