Nenavadna bitja, ki so jih našli na dnu oceana (FOTO)

Magazin 06. Apr 202405:25 1 komentar
unicumber
Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum

Znanstveniki so se nedavno vrnili s 45-dnevne odprave v skrivnostne globine Tihega oceana, 5.000 metrov globoko. V fotografski objektiv so ujeli osupljive živalske vrste, ki si jih je težko predstavljati tudi z najbolj bujno domišljijo.

Ekipa ekspedicije je z raziskovalne ladje fotografirala osupljiva živa bitja in odvzela številne vzorce za nadaljnje študije. Primerke živih bitij bodo zdaj prepeljali v Prirodoslovni muzej v Londonu (Natural History Museum ali NHM), kjer jih bodo podrobno identificirali in preučili, poroča CNN.

Odprava je potekala v okviru projekta Smartex, v katerem sodelujejo Prirodoslovni muzej, Nacionalni oceanografski center, Britanski geološki zavod in nekatere druge institucije.

V skladu z ugotovitvami druge študije, objavljene junija 2023 v reviji Current Biology, bi lahko v oceanskih globinah območja Clarion-Clipperton živelo približno 6.000 do 8.000 vrst, ki jih še ne poznamo.

barbie prašiček
“Barbie prašiček” (Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum)

Eden največjih nevretenčarjev, ki živi na globokomorskem dnu, je rožnata morska kumara, ki ji pravijo tudi “Barbie prašiček”. “Številne vrste iz te družine so razvile dolge in čvrste noge, ki jim omogočajo hojo po morskem dnu, ter podolgovate ustne dele, s pomočjo katerih zbirajo delce organskih snovi, s katerimi se hranijo,” je za CNN dejal Regen Drennan, postdoktorski morski biolog z londonskega Prirodoslovnega muzeja.

V objektiv je ekipa ekspedicije ujela tudi elegantno stekleno spužvo v obliki čaše, ki naj bi imela najdaljšo življenjsko dobo na svetu. Ta bitja lahko živijo tudi do 15.000 let.

steklena spužva
Elegantna steklena spužva v obliki čase (Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum)

Morske vetrnice so bližnje sorodnice meduz in mesojede živali, ki sedijo in čakajo na globokomorskem dnu ter lovijo male plavajoče živali.

morska veternica
Fascinantna morska vetrnica (Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum)

Raziskovalci na podlagi preučevanja oceanskega dna ocenjujejo, da so ta okolja ostala praktično nespremenjena več deset milijonov let.

morska zvezda morska zvezda
Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum
morska zvezda morska zvezda
Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum
organizem, ki raste iz usedlin organizem, ki raste iz usedlin
Foto: NHM DeepSea Group/Natural History Museum

Nekoč nedotaknjena območja, kjer se skrivajo številna osupljiva bitja, je z bogato zalogo materialnih grud priklicala pozornost industrije globokomorskega rudarjenja, ki se želi dokopati do dragocenih surovin z morskih globin. Ti naravni viri so namreč ključni za izdelavo solarnih panelov, baterij za električne avtomobile in drugih zelenih tehnologij.

Geološki zavod ZDA ocenjuje, da je na območju Clarion-Clipperton 21,1 milijarde suhih materialnih grud, ki vsebujejo več zalog številnih pomembnih kovin kot vse svetovne zaloge na kopnem skupaj. Če bo globokomorsko rudarjenje potekalo podobno kot pridobivanje nafte iz morij, bo do leta 2065 več kot tretjina teh kovin prišla iz globokomorskih rudnikov, je ocene zvezne agencije povzel CNN.

Na pritiske industrije globokomorskega rudarjenja so se že odzvali mnoge naravovarstvene organizacije in znanstveniki. Opozorili so, da si mnoga živa bitja, ki živijo na morskem dnu, najverjetneje ne bodo opomogla po agresivnem vdoru v njihov dom, ter vlade pozvali, da zaščitijo živa bitja in njihov življenjski prostor. Kritiki opozarjajo, da bi živa bitja lahko motil hrup, obstaja pa tudi verjetnost, da bi s posegom v usedline po morju lahko razpršili strupene spojine, ki so škodljive za ekosistem.

Območje Clarion-Clipperton leži v mednarodnih vodah in velja za območje, ki je zunaj pristojnosti katerekoli države. Mednarodni organ za morsko dno je izdal 17 dovoljenj za raziskovanje morskega dna, vendar pa je več držav, med njimi Združeno kraljestvo in Francijo, pozvalo k previdnosti in podprlo moratorij oziroma prepoved globokomorskega rudarjenja, da bi zaščitili biodiverziteto.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje