Elegantno vilo v orientalskem slogu z edinim eksotičnim parkom v Sloveniji je pred več kot stotimi leti zgradil arhitekt slovenskega rodu, sicer dvorni arhitekt v Egiptu. Zdaj kaže, da bodo vilo le obnovili.
Če se boste kdaj vozili skozi Rožno dolino pri Novi Gorici proti Italiji in po naključju pristali v kraju Pristava, vam bo morda v oči padel nenavaden opečnat portal tik ob Kostanjeviški cesti, ki morda ne sodi tja, saj je zelo drugačen od arhitekturne podobe, značilne za Goriško. Zdel se vam bo nekoliko orientalski. In v resnici tudi je.
Portal ob vhodu v park Rafut/zajem zaslona Google Zemljevidi
Propadajoče orientalsko razkošje z edinim eksotičnim parkom v Sloveniji
Za portalom se bohoti park, v njem pa je skrita nenavadna zgradba, od katere vam bo verjetno najbolj v oči padel stolp, nekakšen minaret.
Pravzaprav je celotna zgradba, tako kot obcestni portal, zgrajena v orientalskem slogu – z oboki ter kamnitimi in lesenimi okrasnimi elementi, in bi bolj sodila v Egipt ali katero od dežel, kjer prevladuje tradicionalna islamska arhitektura. V resnici je bila narejena prav z mislijo na Kairo in Egipt, kjer je dolga leta živel in ustvarjal arhitekt Anton Laščak, ki je vilo leta 1914 tudi načrtoval. Markantno, skoraj 800 kvadratnih metrov veliko Vilo Rafut, kot jo imenujejo, je Laščak zasnoval kot bivališče zase in za svojo družino. Pri načrtovanju in gradnji se je zgledoval po arhitekturi iz časa mamelukov v Egiptu in je vilo opremil z balkoni, razkošnimi orientalskimi okni, terasami in tudi notranjo opremo, ki so jo, kot tudi večino gradbenih delov, prinesli iz Egipta. Vilo je obdal z že omenjenim velikim parkom, v katerem je nasadil palme, bambuse in eksotične grme. Skupaj naj bi nekoč tam raslo kar 500 dreves in grmov, skozi park pa je tekel potok.
Park ob vili Rafut/TWITTER/Ana Rojc, min. za kulturo
Slovenec, ki je bil dvorni arhitekt egiptovskega podkralja
Anton Laščak se je rodil leta 1856 v Podturnu pri Gorici (ital. San Rocco) slovenskim staršem kot prvi od desetih otrok. Po realki v Gorici je študiral arhitekturo na Dunaju, potem pa se je po študiju in poroki zaradi pomanjkanja povpraševanja po arhitektih preselil v Aleksandrijo v Egipt. Kmalu po prihodu je tam dobil naročilo za gradnjo galerije Menasce, kar mu je odprlo pot do bogatih naročnikov. Tako je v Aleksandriji in Kairu ustvaril vrsto luksuznih palač, ustvarjal pa je tudi v Carigradu, Rimu in Torinu. Za svoje zasluge je od takratnega egiptovskega podkralja prejel plemiški naziv beg, ki ustreza baronu, in postal dvorni arhitekt. Ko je bil po prvi svetovni vojni egiptovski podkralj odstavljen, se je Laščak iz Egipta umaknil, vendar se je tja kmalu spet vrnil, potem pa naslednja leta živel poleti v vili Rafut, pozimi pa v Egiptu. Nazadnje se je v Egipt vrnil oktobra 1946, dobra dva meseca za tem je tam tudi umrl, star 90 let. Pokopan je na latinskem pokopališču v Kairu.
Anton Laščak okoli 1906 /WIKIPEDIA
Čeprav je bil Laščak po rodu Slovenec in je nedvomo znal slovensko, se je sam imel za Italijana. Poleg arhitekture se je ukvarjal tudi s skladanjem in poezijo v furlanščini. Strokovna literatura ga pozna pod italijanskim imenom Antonio Lasciac.
Po njem je imenovan tudi asteroid z uradnim imenom 292459 Antoniolasciac, ki so ga leta 2006 odkrili italijanski astronomi iz observatorija Fara d’Isonzo (Fara ob Soči).
V oči vam bo verjetno padlo še nekaj: tako portal kot park in vila so zanemarjeni in propadajo.
Vila je bila močno poškodovana že v obeh svetovnih vojnah, vendar jo je arhitekt Laščak po prvi obnovil, po drugi pa je bila nacionalizirana. Vse do leta 2003 je v njej deloval zavod za zdravstveno varstvo, ki je stavbo prilagodil svojim potrebam. Ko pa se je zavod preselil na drugo lokacijo, je bila vila v občinski lasti prepuščena naravi. Edini eksotični park pri nas se je zarasel, s stavbe je začel odpadati omet. Izginili so tudi številni okrasni predmeti, česar pa seveda ne moremo pripisati samo naravi, ampak tudi ljudem.
Končno obnova
Leta 2007 so za vilo pripravili konservatorski načrt, a prenove niso začeli.
Tudi kasneje so jo večkrat skušali obnoviti, vendar neuspešno. Leta 2018 je občina nameravala vilo prodati na dražbi, vendar so se domačini temu uprli in občina je popustila. V ponedeljek sta Vilo Rafut (Laščakovo vilo) in njen park obiskala državna sekretarja z ministrstva za kulturo, Marko Rusjan in Matevž Čelik Vidmar, skupaj z novogoriškim županom Samom Turelom. Potrdila sta, da je za obnovo vile zagotovljenih skoraj pet milijonov evrov kohezijskih sredstev, prenovo pa naj bi začeli leta 2025, ko bo Nova Gorica, skupaj s sosednjo Gorico, evropska prestolnica kulture. V prenovljeni vili bodo postavili več vsebin, od predstavitve Nature 2000 na območju, čezmejne vsebine za mlade, ki bodo izhajale iz projekta Evropske prestolnice kulture, ter prikaz del arhitekta Antona Laščaka, so zapisali na spletni strani MO Nova Gorica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje