Menu Item
Naše odločitve, kje poleti preživeti dopust, bo v prihodnje vse bolj krojila podnebna kriza. Simulacije štirih scenarijev globalnega segrevanja, ki so jih izvedli evropski raziskovalci, in njegovega vpliva na poletno turistično sezono kažejo jasno sliko. Bolj kot Sredozemlje in Jadransko morje nas bodo zamikale obale Baltika in Severnega morja.
Podnebna kriza bi lahko v prihodnosti naše navade o poletnih dopustih postavila na glavo. Na Skupnem raziskovalnem središču, ki deluje pod okriljem Evropske komisije, so simulirali različne scenarije globalnega segrevanja in dobili jasen vzorec. Turisti bodo poleti z vročega juga zbežali na sever Evrope.
Raziskovalci so simulirali štiri scenarije, po katerih bi se globalna temperatura glede na predindustrijsko dobo zvišala za 4, 3, 2 in 1,5 stopinje Celzija. Vzorec je v vseh štirih scenarijih zelo jasen. Poletna turistična obiskanost bi se zaradi segretega ozračja zmanjšala na jugu in povečala na severu Evrope.
Če bi se globalna temperatura zvišala za 1,5 stopinje Celzija, bi večina evropskih pokrajin pridobila ali izgubila le en odstotek turistov. Podobna razmerja bi veljala tudi ob segrevanju za 2 stopinji.
Selitev dopustnikov na sever pa bi bila izrazitejša v najbolj črnih scenarijih. Jug Evrope bi ponekod zaznal 9-odstotni vpad obiskov, medtem ko bi nekatere kraje na severu v poletnih mesecih obiskalo skoraj 16 odstotkov več turistov, kot jih je leta 2019. Največje izgube, ki bi presegale 5-odstotni upad turističnih obiskov, bi imeli v Grčiji, Španiji, Italiji, na Cipru in Portugalskem. Vsaj 5-odstotno rast poletnih obiskov pa bi zabeležili Nemčija, Danska, Finska, deli Francije, Irska, Nizozemska, Švedska in Združeno kraljestvo.
Segrevanje ozračja bi prineslo tudi spremembe obiska v določenih letnih časih. Na ravni Evrope bi največji vpad obiskov imeli julija, ko bi število turistov po najtoplejšem scenariju upadlo za več kot 5 odstotkov v primerjavi z letom 2019. Upad turističnih obiskov v poletnem času bi predvsem na jugu deloma nadomestil povečan pomladanski, jesenski in zimski obisk. Največji porast bi pri segrevanju ozračja za 4 stopinje imeli aprila, ko bi jug Evrope obiskalo skoraj 9 odstotkov več gostov kot sedaj.
Prispevki o podnebnih spremembah na N1:
Pozeba, moča, suša, toča: nezaščiteni v podnebno krizo
Brez sprememb bo “celotno človeštvo zgrmelo v pogubo”
Dr. Matjaž Ličer: Naše morje bo vse pogosteje poplavljalo
Dr. Žiga Zaplotnik: Slovenijo čaka veliko več neurij z močnim vetrom in točo
Politika in oportunistično zanikanje znanosti
Robert Swan za N1: Da ne bodo govorili o bedakih iz preteklosti
“Vsakič, ko v mestu pogledate skozi okno, bi morali videti vsaj tri drevesa”
Dramatični posnetki N1: v eni največjih rek blizu nas zmanjkuje vode
“Zgolj zastavljati vprašanja je kretenizem in etični greh”
“Če podnebnih sprememb ne jemlješ resno, nisi domoljub”
Vremenski rekordi: Bomo v Sloveniji sploh še imeli prave zime?
Kako vremenoslovci napovedujejo vreme in katere so najpogostejše zmote
Če ne bomo ukrepali nemudoma, bodo posledice katastrofalne
“Silovita neurja so del nove realnosti, ki bo ostala”
Zakaj nekateri verjamejo v strupeno točo in laboratorijska neurja?
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in X.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje