Raziskava opozarja na vse večjo nevarnost vročine za nosečnice in novorojenčke

Ekstremne temperature postajajo vse večja grožnja zdravju mater in otrok. Po podatkih raziskave, ki jo je naročila mednarodna zdravstvena fundacija Wellcome, je 73 odstotkov zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za nosečnice in novorojenčke, v zadnjih petih letih opazilo povečanje števila zapletov. Kot piše Euronews, je bila večina teh zapletov povezanih z vročino.

V raziskavo je bilo vključenih več tisoč zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev iz Avstralije, Brazilije, Indije, Združenega kraljestva in Zimbabveja.

Pri tem jih je kar 98 odstotkov že obravnavalo nosečnico, za katero so ocenili, da je ekstremna vročina ogrožala njeno zdravje, 99 odstotkov pa jih je podobno izkušnjo navedlo tudi pri novorojenčkih.

Višje temperature, večje tveganje

Po navedbah fundacije Wellcome je vsako zvišanje temperature že le za eno stopinjo Celzija povezano s petodstotnim povečanjem števila prezgodnjih porodov in sedemodstotnim povečanjem pojavnosti nosečniške sladkorne bolezni.

Da zdravstveni sistemi potrebujejo dodatno podporo, kažejo tudi odgovori sodelujočih v raziskavi. Kar 92 odstotkov jih meni, da bi potrebovali več usposabljanj, smernic in sredstev za zaščito nosečnic pred ekstremnimi temperaturami.

Nekatere rešitve že obstajajo, druge se še razvijajo

Stroka poudarja, da so številne učinkovite in dostopne rešitve že uvedene v praksi. Med njimi so sistemi opozarjanja pred vročinskimi valovi, boljša usposobljenost zdravstvenih delavcev ter ustrezna oskrba zdravstvenih ustanov z elektriko, vodo in hlajenjem. V Zimbabveju v Južni Afriki v okviru raziskave pri 1.600 ženskah preizkušajo enostavne zaščitne ukrepe. V nekaterih skupnostih strehe barvajo belo, da bi zmanjšali segrevanje stavb, prebivalce pa o nevarnostih vročine obveščajo prek radia ali mobilnih aplikacij.

Raziskovalci univerze v Manchestru so medtem ugotovili, da bi lahko mesta hladili tudi z uporabo deževnice, zbrane na strehah. Z razprševanjem vode po segretih površinah bi zaradi izhlapevanja znižali njihovo temperaturo in zmanjšali potrebo po klimatskih napravah.

Od belih streh do "javnih hladilnikov"

V Španiji pa so se odločili za nekoliko drugačen pristop. Več sto javnih stavb so preuredili oziroma določili za tako imenovana podnebna zavetišča, kamor se lahko prebivalci umaknejo med vročinskimi valovi. Samo v Barceloni jih je približno 400, med njimi so tudi nekatere knjižnice, muzeji in mestne tržnice.

Podobne ukrepe načrtujejo tudi v turški Antalyi. Mestne oblasti so že določile območja, kjer se visoke temperature prekrivajo z večjo koncentracijo ranljivega prebivalstva, ter na tej podlagi načrtujejo dodatno senco, zelene površine in zdravstveno podporo.

Zdravje mater in otrok vprašanje podnebne politike

Stoka poziva k povečanju zaščite nosečnic in novorojenčkov ter vključevanju te v podnebne politike, hkrati pa poziva, da bodo za tovrstne ukrepe potrebna tudi finančna sredstva.

Na lanski podnebni konferenci COP30 so se države dogovorile o potrojitvi sredstev za prilagajanje podnebnim spremembam do leta 2035. Prihodnja konferenca COP31, ki bo med 9. in 20. novembrom v Antalyi, bo tako tudi preizkus, ali bodo države svoje obljube uresničile.