Skrivnost, ki je znanstvenike begala več kot 70 let. Kaj premika več sto kilogramov težke kamne?

Sredi enega najbolj surovih območij na svetu, v ameriški Dolini smrti, se odvija pojav, ki se na prvi pogled zdi povsem nemogoč. Ogromni kamni, težki tudi več sto kilogramov, se navidez sami od sebe premikajo po izsušenem jezerskem dnu in za seboj puščajo dolge, skrivnostne sledi. Znanstveniki si desetletja niso znali zanesljivo razložiti, kaj povzroča njihovo premikanje. Še bolj nenavadno pa je, da jim kamnov dolgo časa sploh ni uspelo opazovati med premikanjem.
Ta nenavadni naravni pojav je mogoče opazovati na območju Racetrack Playa, izsušenega jezerskega dna v narodnem parku Dolina smrti v ameriški Kaliforniji. Gre za obsežno, skoraj povsem ravno površino izsušenega blata, na kateri leži na stotine kamnov.
Nekateri tehtajo le nekaj kilogramov, najtežji pa celo do 320 kilogramov. Za njimi ostajajo dolge brazde, ki se lahko raztezajo več sto metrov daleč. Nekatere so povsem ravne, druge vijugajo, spet tretje pa nenadoma spremenijo smer, kot bi kamne usmerjala nevidna sila.
Skrivnostno premikanje kamnov je skozi desetletja sprožilo številna ugibanja. Nekateri so pojav pripisovali nenavadnim magnetnim silam, drugi močnim vetrovom, pojavile pa so se celo teorije o vpletenosti nezemljanov. A resnična razlaga se je izkazala za prav tako osupljivo, piše Nova.rs.

Znanstvenikom je uspelo opazovati premikanje kamnov
Prvi znanstveni zapisi o tem pojavu segajo v štirideseta leta prejšnjega stoletja. Raziskovalci so desetletja poskušali ugotoviti, kaj povzroča premikanje ogromnih kamnov, vendar so se pri tem srečevali z veliko oviro – kamni se namreč premaknejo le izjemno redko. Več let lahko ostanejo povsem pri miru, nato pa se za njimi pojavijo nove sledi, ne da bi kdo opazil, kdaj in kako so se premaknili.
Prelomnica se je zgodila decembra 2013, ko je skupini znanstvenikov pod vodstvom paleobiologa Richarda Norrisa s Scrippsovega oceanografskega inštituta Univerze Kalifornije v San Diegu prvič uspelo neposredno dokumentirati premikanje kamnov.
Raziskovalci so nekatere kamne opremili z napravami GPS, postavili meteorološko postajo in namestili kamere, ki so v določenih časovnih presledkih beležile spremembe na jezerskem dnu.

Njihovo odkritje je povsem spremenilo dotedanje razumevanje tega nenavadnega pojava. Izkazalo se je, da za premikanje kamnov niso potrebni ne viharni vetrovi ne skrivnostne sile. Zadostuje že izjemno redka kombinacija vode, ledu, sončne toplote in rahlega vetra.
Pozimi, ko v Dolini smrti dežuje, se na izsušenem jezerskem dnu občasno nabere plitva plast vode. Če se ponoči temperatura spusti pod ledišče, voda na površini zamrzne in nastane tanka ledena skorja, debela le od tri do šest milimetrov.
Ko naslednje jutro posije sonce, se začne led taliti in pokati, pri čemer nastajajo velike plavajoče ledene plošče. Že razmeroma šibek veter s hitrostjo od 14 do 18 kilometrov na uro lahko te plošče premakne po vodni gladini.
Ko ledene plošče naletijo na kamne, ki štrlijo iz plitve vode, jih začnejo počasi potiskati po mehkem, blatnem dnu. Prav tako nastajajo nenavadne sledi, ki so znanstvenike begale več desetletij.

V le nekaj tednih so kamni prepotovali več kot 200 metrov
Med raziskavo so znanstveniki zabeležili še posebej zanimiv dogodek. 20. decembra 2013 se je namreč hkrati premaknilo več kot 60 kamnov. Njihovo premikanje je bilo zelo počasno.
Kamni so se večinoma premikali s hitrostjo od dva do pet metrov na minuto, kar je dovolj počasi, da opazovalec z večje razdalje premikanja morda sploh ne bi opazil.
Še bolj presenetljivo pa je, da so nekateri kamni, opremljeni z napravami GPS, med decembrom 2013 in januarjem 2014 v več ločenih premikih prepotovali kar 224 metrov.

Rezultati raziskave so bili 27. avgusta 2014 objavljeni v znanstveni reviji PLOS ONE pod naslovom Sliding Rocks on Racetrack Playa, Death Valley National Park: First Observation of Rocks in Motion (Premikajoči se kamni na območju Racetrack Playa v narodnem parku Dolina smrti: prvo neposredno opazovanje premikanja kamnov, op. p.).
Znanstveniki so tako prvič neposredno dokazali, da lahko tanke ledene plošče pod vplivom vetra in gibanja vode premikajo kamne po jezerskem dnu. Pri tem je pomembno, da se pojav ne zgodi vsako zimo. Za premikanje kamnov se mora namreč hkrati izpolniti več pogojev.
Najprej mora pasti dovolj dežja, da na jezerskem dnu nastane ustrezno globoka plast vode. Nato se mora ponoči dovolj ohladiti, da voda zamrzne, naslednji dan pa morata sonce in veter poskrbeti za premikanje ledenih plošč.

Če kateri od teh pogojev ni izpolnjen, lahko kamni ostanejo povsem nepremični. Ko se led dokončno stali in voda izhlapi, se jezersko dno znova izsuši. Kamni ostanejo na novih mestih, za njimi pa se raztezajo dolge brazde, ki so videti kot sledi skrivnostnega potovanja.
Čeprav je znanost zdaj pojasnila, kaj povzroča ta nenavadni pojav, ostajajo kamni, ki za seboj puščajo več sto metrov dolge sledi, ena najbolj osupljivih naravnih znamenitosti Doline smrti.
Še posebej zanimivo je, da je bil ključ do razrešitve več kot sedem desetletij stare skrivnosti prav led – nekaj, kar bi le malokdo pričakoval v enem najbolj vročih puščavskih območij na svetu, še piše Nova.rs.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje