Srbski glasbeni izvajalci so na Hrvaškem že nekaj časa bolj priljubljeni od domačih. Arena Zagreb bo po decembrskem presenetljivem uspehu mlade pevke Aleksandre Prijović tudi v prihodnjem letu postala prizorišče za srbske glasbenike. Kako je Prijović uspelo osvojiti Hrvaško in kako so Srbi izkoristili zaspanost hrvaške glasbene scene, smo se pogovarjali z novinarjem in glasbenim kritikom Dubravkom Jagatićem in odgovornim urednikom hrvaškega glasbenega portala Ravno do dna Zoranom Stajčićem.
Srbski pop-folk pevki Aleksandri Prijović je ob izteku leta uspelo nekaj, česar ni še nobenemu. S petimi razprodanimi koncerti med 1. in 6. decembrom je v zagrebški Areni postavila rekord. Njen uspeh je hrvaške medije in tamkajšnjo javnost, pravzaprav ves Balkan, udaril kot s strela z jasnega in mnogi so se spraševali, kako je komaj 28-letni Srbkinji uspelo to, kar številnim izvajalcem, kljub dolgoletnim karieram in priljubljenosti, še ni. Posebno ker mlada pevka še pred kratkim marsikateremu Hrvatu ni bila znana.
Hrvaški medij Index.hr se je namreč ob najavi njenih koncertov podal na ulice in mimoidoče spraševal, ali jim je všeč Aleksandra Prijović. Starejši so večinoma priznali, da ne vedo, kdo je, mladi pa so bili navdušeni nad njenim vokalom in glasbenim repertoarjem, saj da je drugačna od drugih. Vstopnice so šle za med, največja športna arena na Hrvaškem pa je v petih dneh poplesavala in prepevala ob hitih Dam Dam Dam, Psiho, Devet života … Pevki so se v sklopu koncertne turneje Od iztoka do zapada (Od vzhoda do zahoda, op. a.) na odru pridružili tudi glasbeni kolegi, kot so Saša Matić, Nataša Bekvalac, Lepa Brena in Jelena Rozga. Kljub temu da smo hrvaški Eventim prosili za natančne podatke o številu prodanih vstopnic, nam informacij o tem ni želel posredovati.
Hrvaški novinar in glasbeni kritik Dubravko Jagatić je za N1 Slovenija pojasnil, da se njena priljubljenost med hrvaško publiko ni zgodila kar čez noč in da so razprodani koncerti končno predramili tudi hrvaške medije. “Mediji oziroma novinarji so bili presenečeni, da imajo kar naenkrat vsi radi Aleksandro Prijović, čeprav za pevko še nikoli niso slišali,” je povedal. Po besedah glasbenega kritika je treba to pripisati temu, saj da tamkajšnji mediji ne spremljajo realnega dogajanja na glasbeni sceni. Hrvaške radijske postaje po njegovem mnenju namreč večinoma predvajajo le mainstream in domačo glasbo, primanjkuje pa drugih žanrov.
Opaža tudi, da radio ni več glavni vir informacij o glasbi za mlade, to je postal splet oziroma platforme za pretočne vsebine. Glasbo si tako izbirajo sami. “Mladi, ki so v glavnem oboževalci Aleksandre Prijović, so hkrati tisti, ki se radi zabavajo v barih in diskotekah, kjer se bolj ali manj posluša pop-folk.”
“To se ni zgodilo še nikoli”
K uspehu koncertne turneje je pripomogla tudi pandemija covida-19, ki je za dve leti ohromila družbeno in kulturno življenje. Po sprostitvi covidnih ukrepov pa so mlajše generacije končno zaživele, začele hoditi ven in se zabavati. “To, kar se zdaj dogaja v Zagrebu, se ni še nikoli. Letos je na vsakem vogalu koncert, vse je polno, ne glede na glasbeni žanr,” je opisal. Mladi so s prihodom Aleksandre Prijović, tako Jagatić, končno dočakali zvezdo, katere pesmi poslušajo že leta. “Mainstreamovski mediji so ta vidik popolnoma zanemarili, zato so bili presenečeni.”
Zoran Stajčić, glavni urednik hrvaškega glasbenega portala Ravno do dna, pa je za N1 Slovenija uspeh mlade pevke orisal v okvirih tamkajšnje glasbene industrije. Ne samo, da je imela srbska zvezdnica dobro promocijsko kampanjo, njeni koncerti so prišli v času, ko je hrvaška glasbena scena preprosto zaspala na lovorikah.
“Hrvaška industrija je zanemarjala trg in trende. Zagotovljeno je imela predvajanje pesmi na radijskih postajah in televizijah, s tem pa je popolnoma izgubila občutek z realnostjo in s tem tudi funkcijo. To je, da proizvaja popularno glasbo, kar pa se ni dogajalo. Hrvaška po pandemiji ni ustvarila nobenega glasbeno odmevnega imena, v tem času pa sta bili srbska in bosanska glasbena scena zelo živi. To je bilo ključno. Izkazalo se namreč je, da je tisto, kar je všeč Srbom in Bosancem, všeč tudi Hrvatom … Šokantno pri Aleksandri Prijović pa je bilo, da so se vstopnice prodajale po principu, prodajali bomo karte, dokler bodo šle v promet. Ali smo s tem doživeli vrhunec, ne vem. Zagreb bo v zelo kratkem času preplavljen s takšnimi izvajalci, v ospredju bo predvsem tip zabave kafana v Areni. Sliši se smešno, ampak videti je, da ima Zagreb trenutno boljšo ponudbo od Beograda,” je pojasnil.
Na Hrvaškem bolj popularni srbski izvajalci
Stajčiću pritrjuje tudi podatek, da bo Arena Zagreb prihodnje leto postala koncertno prizorišče še več srbskim izvajalcem. Nekdanja evrovizijska zmagovalka Marija Šerifović bo imela koncert 8. marca, Dragana Mirković 3. maja, za Lepo Breno, ki je pred kratkim napovedala koncert, pa za zdaj kaže, da bo nastopila trikrat: 6., 7. in 9. decembra 2024. Na premik od domačih k srbskim izvajalcem kažejo tudi glasbene lestvice, ki merijo priljubljenost izvajalcev in pesmi.
Hrvaška Billboardova lestvica je s prihodom leta 2022 razkrila, da na Hrvaškem raje poslušajo pop-folk kot tradicionalne klape. “To je bila prva relevantna lestvica, ki je pokazala, kaj se zares posluša na spletu in platformah za pretočne vsebine,” je poudaril Stajčić. V prejšnjem tednu je tako med prvih deset kar osem skladb srbskih izvajalcev, od tega pet od Aleksandre Prijović.
“Prepovedan sadež je vedno najslajši”
Fenomen Aleksandre Prijović in izjemne priljubljenosti srbskih glasbenikov na Hrvaškem pa je treba pogledati tudi skozi širši zgodovinski, družbeni in kulturni kontekst. Nobena skrivnost ni, da srbski pevci po hrvaški osamosvojitveni vojni v državi niso bili dobrodošli. Tako urednik glasbenega portala Stajčić kot glasbeni kritik Jagatić sta v luči tega dejstva dejala, da je ”prepovedan sadež vedno najslajši”. In če so pretekle generacije živele obremenjene z nacionalizmom in v vzdušju nestrpnosti, so mlajše generacije osvobojene teh spon.
“To, kar se zdaj dogaja na Hrvaškem, lahko gledamo kot rezultat dolgoletnega nacionalizma. Na Hrvaškem se kulturna vojna ni končala leta 1995, ampak je trajala. Preteklim generacijam se je lahko govorilo, da srbska glasba in kultura predstavljata neke vrste grožnjo. Danes so stvari drugačne. Mlajše generacije, ki hodijo na koncerte, so bolj sproščene, ne čutijo grožnje, glasba pa je presegla nacionalne meje,” je sklenil Stajčić.
Podobnega mnenja je tudi Jagatić. “Mlajši med poslušanjem te zvrsti nimajo enakih asociacij kot starejši, ki so ob njej odraščali v 70., 80. in pozneje 90. letih, ko je vse, kar je bilo srbsko, postalo zelo negativno. Govorim o generaciji, ki je bila rojena po letu 2000 in ki jim takšna glasba ne pomeni nič drugega kot način petja. Glasbe ne povezujejo z vojno, kdo je bil na čigavi strani … Danes so okoliščine povsem drugačne. Mladim je popolnoma vseeno, ali je pevec iz Hrvaške, Slovenije, Srbije, Bosne in Hercegovine, s Kosova, iz Severne Makedonije … Pomembno jim je, da se zabavajo.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje