“Ne smemo pozabiti na tisto starko ali na bivšo sošolko s faksa”

Kje se v telesu občuti ljubezen? Zakaj slog pride kot neko obolenje, ki se ga ne more znebiti? Kako lahko tudi premišljevanje o sebi vodi do večje empatičnosti do drugih? Kako postanemo akter svojega življenja in ne le stranska vloga v njem? Zakaj je veliko literature, ki slabo opisuje seks in užitek? Ana Schnabl v pogovoru za N1 slikovito pripoveduje o likih, življenju, nasilju, feminizmu, ljudeh čolničkih in ljudeh galejah.

“Glava je, če rečem vulgarno, neke vrste anus emocije. Tukaj se šele zaveš, kaj se dogaja; ampak se je že zgodilo, v tvojih okončinah, v tvojem trebuhu in podobno. In meni se zdi pomembno odmakniti se od koncepta govorečih glav v književnosti. Misleča, govoreča glava je neka literarna zapuščina moških, ki so ustvarjali like, ki veliko premišljujejo in veliko vejo, mislim pa, da si resnično zasluži tudi drugačne metode …” Tako odgovarja pisateljica Ana Schnabl na vprašanje, zakaj tako pogosto čustva opisuje z dogajanjem v telesu. In nam med pogovorom, na naša poizvedovanja, večkrat pojasni in pokaže: kje se čuti razburjenje, kje ljubezen, kje zaljubljenost in kje trema ali nestrpno pričakovanje.

To je pogovor o junakih in slogu, o popkulturnih referencah iz 80. let prejšnjega stoletja, veličini Kate Bush, o seksu in užitku, o nujnosti prekiniti cikel nasilja, o ženskah, telesni občutljivosti, o resentimentu, jeznih desničarjih, salonskih levičarjih, družinskem nasilju, femicidih, slovenski obali in Kamniku … Je pogovor o literaturi in življenju. In o živalih, ki pomirjajo.

“Pisanje je zame nekakšna varna metoda vstopanja v svet. Jaz svetu ves čas ponujam različice same sebe in ugotavljam, katera se bo zares obdržala in prijela med ljudmi,” pravi v N1 podkastu Schnabl.

Trenutno piše knjigo o nasilju v družini, nasilju nad ženskami. “Psihično, fizično, sistemsko in spolno nasilje prežema našo resničnost,” pojasnjuje. Zato se z njim veliko ukvarja, o tem veliko premišljuje.

“Pardon, malo sem se razburila,” reče ob koncu pogovora? Zakaj? In zakaj ne smemo pozabiti na “tisto starko in na bivšo sošolko s faksa”?

Pogovor pa začnemo z vprašanjem o besedilu, ki ga je napisala Ana Schnabl in ga je ravno ta petek objavil Guardian.

Sicer pa, če se sprašujete, kdo so ljudje čolnički in kdo ljudje galeje: “Ti ljudje, ki se ne poznajo, so ljudje čolnički. Ljudje galeje pa tisti, ki se trudijo poznati sami sebe, pa ne obremenjujejo drugih s tem.”

Celoten pogovor z Ano Schnabl lahko gledate ali poslušate v zgornjem posnetku. N1 podkasti s Suzano Lovec so vam poleg na N1 v celoti dostopni tudi na YouTubu in pri vseh večjih ponudnikih podkastov. Spodaj dodajamo še nekatere naše zanimive podkaste, ki bi vas utegnili zanimati: