Mednarodni certificiran trener za nenasilno komunikacijo, Javor Škerlj Vogelnik, svetuje, kako si lahko olajšamo konflikte v partnerskem odnosu.
Je res vsega kriv partner?
Neizogiben del partnerstva so poleg vsega prijetnega prav gotovo tudi konflikti, nesporazumi in besede oz. dejanja ljubljene osebe, ki lahko v nas sprožijo občutke bolečine, strahu, tesnobe … Pomembna stvar v partnerski dinamiki je, poleg medsebojne povezanosti, podpore in ljubezni, tudi postavljanje mej in stik z lastnim centrom ter aktivno prevzemanje odgovornosti za lastne občutke in doživljanje znotraj naših teles.
Šele ko odrastemo v dejstvo, da smo sami odgovorni za energijski naboj občutkov, ki se sprožajo znotraj naših teles, se lahko začnemo preobražati in z alkimijo tovrstnih občutkov. Na tak način tudi požanjemo več lastne moči, ki jo lahko nato bolj zavestno usmerjamo v korelacijo odnosa, kakršnega si želimo.
Tako lahko izstopimo iz začaranega kroga drame, ko drug drugega vedno znova okrivimo in obtožujemo ter tovrstni začaran krog pretvorimo v krog zdravljenja in opolnomočenja tako zase kot za partnerja.
Ljubljena oseba, s katero se odločamo preživljati čas, torej nikakor in nikoli ne more biti odgovorna ali kriva za to, kako se mi sami počutimo.
Naše počutje in skrb za naše potrebe so naša odgovornost in prav tako je naša odgovornost, da znamo svoje potrebe jasno artikulirati in jih skomunicirati s partnerjem ter jih podpreti s konkretnimi izvedljivimi prošnjami in predlogi.
Enako velja dejstvo, da mi sami nismo in ne moremo biti odgovorni za to, kako se naš partner/-icaa počuti. Imamo pa seveda drug na drugega vpliv in lahko v veliki meri drug drugega podpiramo ter prispevamo k lepoti življenja in osebni rasti. Ali pa si seveda življenje otežujemo.
Ko nas partner/-ica obtožuje ali v pričo nas povzdigne glas, je pomembno, da se naučimo razmejitve. Pomembno je zavedanje, da je obtoževanje ali kričanje zgolj tragičen izraz določene partnerjeve nezadovoljene potrebe, ki je žal ni sposoben/-bna v danem trenutku skomunicirati na drugačen način.
Kaj lahko torej naredite, ko partner/-ica na vas kriči?
- Zavedajte se, da njihovo počutje in kričanje nima direktne povezave z vami, četudi vas na vso moč poskuša prepričati, da ste vi krivi/odgovorni za njegovo/njeno jezo, slabo počutje … Dejstvo je, da je v lastnem procesu in energiji lastnih občutkov, ki se v njem sprožajo, ni sposoben aktivno obvladovati.
- Poskušajte prisluhniti sporočilu, ki se skriva izza besed vašega partnerja/-ice.
Vsak besedni izraz vašega partnerja (tudi obtožbe, kritike, kričanje …) so poskus zadovoljevanja določene njegove/njene potrebe. Poskušajte se vprašati, kako se morda vaš partner takrat počuti, kaj je tisto, kar mu je v dani situaciji resnično pomembno oz. kaj je morda ogroženo, in zato povzdiguje glas?
- Ko partner kriči, to zelo verjetno počne, ker želi biti slišan in ker določena njegova potreba ni zadovoljena. Preusmerite fokus na njegove (nezadovoljene) potrebe in jih poskušajte identificirati (slišanost, spoštovanje, intimnost, varnost, upoštevanost, mir …).
- Spomnite se, da je kričanje lahko tudi način sproščanja lastnih napetosti in potlačenih čustev. Morda se partner še ni naučil veščin obvladovanja in transformacije lastnih čustev, ki se v njem čez dan nabirajo iz različnih razlogov?
- Poiščite spet stik s seboj. Če partner vpričo vas kriči, obstaja verjetnost, da njegovo kričanje v vas sproži določeno čustveno reakcijo. Partner je torej sprožilec vaših občutkov, ni pa vzrok vaših občutkov! Ponovno se spomnite razmejitve in prevzemite odgovornost za lastno, četudi intenzivno čustveno doživljanje v telesu.
- Če začutite, da se v vas sproža čustveni energijski naboj, ga poskušajte pri sebi v tišini identificirati in ovekovečiti. Pri tem pomaga stik s telesom, s tlemi (gravitacija), fokus na globoko dihanje.
- Ovekovečite lastne občutke in trenutne nezadovoljene potrebe. Poskušajte jih srečati, bolje spoznati, zaobjeti kot del vašega celotnega bitja. To lahko storite v tišini, prav tako pomagata globoko dihanje in notranji sočuten zaobjem vsega, kar se v vas dogaja.
- Ko vam uspe ugotoviti, katere so partnerjeve nezadovoljene potrebe, jih prav tako ovekovečite. Vse to lahko storite v tišini sami pri sebi.
- Partnerju prisluhnite in mu dajte prostor, da se izrazi. Medtem ko kriči, lahko poskušate prisluhniti esenci njegovega sporočila (potrebe), ki se skriva izza njegovih besed, po drugi strani lahko v tišini opazujete in preobražate lastne čustvene procese znotraj telesa.
- Če se le da, ostanite prisotni in v stiku s partnerjem, a v tišini, dokler se partner ne pomiri.
- Šele nato spregovorite, in to tako, da najprej poskušate povzeti njegovo počutje in potrebe.
- Ko je partner slišan, si vzemite prostor, da se tudi vi izrazite, in partnerja povabite, da v čim večji polnosti prisluhne tudi vam in vašemu doživljanju.
- Če je čustvena intenziteta pogovora prevelika ter izgubljate stik s seboj in partnerjem, je priporočljivo, da se iz pogovora umaknete in se v dialog vrnete pozneje, ko ste bolj pomirjeni. V času umika pa lahko predelate lastne občutke ter vzpostavite stik s svojimi potrebami oz. poiščete ustrezno pomoč (prijatelja, terapevta, mediatorja …).
Napisal: Javor Škerlj Vogelnik
Naslednja delavnica globalnega pristopa nenasilne komunikacije po ameriškem psihologu Marshallu Rosenbergu bo 2., 3. in 4. decembra 2022 v Ljubljani vsak dan po 3 ure. Delavnico vodi mednarodni certificiran trener Javor Škerlj Vogelnik.
Več informacij o delavnici najdete na TUKAJ.
Spremljajte N1 Magazin tudi na Facebooku.
