V Tihem oceanu zabeležili najbolj ekstremen "zlobni val" doslej

Novembra 2020 se je v bližini kraja Ucluelet na otoku Vancouver ob obali kanadske province Britanska Kolumbija pojavil nenavaden orjaški val, ki je osamljeno merilno bojo dvignil kar 17,6 metra visoko.

Nedavno so potrdili, da je bil ta vodni zid, visok kot štirinadstropna stavba, najekstremnejši tako imenovani "zlobni" ali "nepredvidljivi" val, kar so jih kdaj zabeležili.

Tako izjemen pojav naj bi se zgodil le enkrat na 1.300 let.

Če val ne bi dvignil merilne boje, morda zanj sploh nikoli ne bi izvedeli.

Orjaški, divji, nepredvidljivi

Orjaški valovi so stoletja veljali zgolj za pomorske legende. Šele leta 1995 se je izkazalo, da ne gre le za mit.

Na prvi dan tega leta je namreč naftno vrtalno ploščad, približno 160 kilometrov od norveške obale, zadel skoraj 26 metrov visok val.

Val, ki so ga kasneje poimenovali Draupner, po ploščadi, v katero je treščil, je takrat postavil na glavo vse dotedanje znanstvene modele valovanja.

Od takrat so zabeležili še več deset orjaških valov, nekatere celo na jezerih. Takšni valovi so v literaturi dobili angleško ime "rogue vawe", kar bi lahko prevedli kot "zloben", predvsem pa "divji" ali "nepredvidljiv", lahko tudi "orjaški".

Za takšne veljajo vsi valovi, ki so več kot dvakrat viški od okoliških valov. Val Draupner je bil denimo visok 25,6 metra, medtem ko so okoliški valovi dosegali 12 metrov. Val pri Uclueletu pa je bil v primerjavi z okoliškimi valovi skoraj trikrat višji.

"Glede na razmerje do višine okoliških valov je val pri Uclueletu verjetno najekstremnejši orjaški val, kar smo jih kdaj zabeležili," je pojasnil fizik Johannes Gemmrich z Univerze v Victorii.

"Doslej smo neposredno opazovali le nekaj orjaških valov v razmerah močno razburkanega morja, vendar nobenega takšnih razsežnosti."

Kako orjaški valovi nastajajo, je še vedno uganka

Raziskovalci si še danes prizadevajo razumeti, kako takšni valovi nastanejo, da bi lahko bolje napovedovali njihov pojav. Pri tem v realnem času merijo orjaške valove in s pomočjo računalniških modelov preučujejo, kako jih oblikuje veter.

"Zaradi nepredvidljivosti orjaških valov in izjemne moči teh 'vodnih zidov' so lahko takšni pojavi izredno nevarni tako za pomorske dejavnosti kot za ljudi," je za britanski Mail Online povedal Scott Beatty, izvršni direktor inštituta MarineLabs, ki v oceane namešča boje za merjenje višine valov.

Povzročijo lahko veliko škodo v pomorstvu ter poškodujejo vetrne elektrarne na morju ali naftne ploščadi. Če so dovolj veliki, lahko ogrozijo celo življenja ljudi na plažah.

Na srečo ne val pri Uclueletu ne val Draupner nista povzročila večje škode ali zahtevala smrtnih žrtev. Vendar to ne velja za vse orjaške valove.

Danes na primer domnevajo, da so nekatere ladje, ki so izginile v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, potonile zaradi nenadnih ogromnih valov, ki so se nepričakovano dvignili pred njimi.

Plavajoče razbitine, ki so ostale za njimi, so videti, kot bi jih uničil silovit udarec velikanskega lomečega se vala.

Ta podatek utegne pri nekaterih sprožiti misel na "rešitev uganke Bermudskega trikotnika" ali podobnih domnevnih območij, kjer naj bi skrivnostno izginjala plovila ali celo letala, vendar takšni zaključki zaenkrat nimajo prav nobene znanstvene podlage.

Bomo nekoč lahko "zlobne valove" napovedovali?

Ali bomo lahko orjaške valove nekoč zanesljivo napovedovali, po mnenju strokovnjakov ostaja odprto vprašanje.

A prizadevanja za napovedovanje so letos dobila nov zagon. Februarja je skupina raziskovalcev pod vodstvom znanstvenikov z univerze Južne Floride v reviji Ocean Science objavila novo analizo.

V njej so večletne podatke, pridobljene z merilnimi bojami, primerjali z globalnimi modeli valovanja, na katere se znanstveniki trenutno opirajo pri napovedovanju razmer na morju.

Ugotovili so, da ti modeli sistematično podcenjujejo, kako ekstremno višino lahko dosežejo valovi. Ne zajamejo namreč velikega dela redkih, izjemno visokih valov, ki jih merilne boje dejansko zaznavajo v naravnem okolju.

Izkazalo se je tudi, da pojav orjaških valov še zdaleč ni povsem naključen.

Najpogosteje se pojavljajo pozimi, največ pa so jih zabeležili ob zahodni obali Združenih držav Amerike, ki ji tesno sledi severni Atlantik.

To pomeni, da severozahodni del tihooceanske obale Severne Amerike, kjer je nastal tudi val pri Uclueletu, spada med območja z največjim tveganjem.

Raziskovalci so v podatkih odkrili tudi morebiten zgodnji opozorilni znak.

Pri približno treh četrtinah proučevanih orjaških valov so tik pred njihovim pojavom zaznali izrazito zmanjšanje urejenosti valovanja (znanstveno: korelacije med višinami in dolinami valov), ki mu je sledil hiter ponovni porast te urejenosti.

Raziskovalci upajo, da bi lahko ta vzorec v prihodnosti uporabili pri razvoju orodij za napovedovanje orjaških valov v realnem času.