Več kot 30 minut sedenja: raziskava odkrila skrb vzbujajočo povezavo

Raziskovalci, ki so več kot deset let spremljali več kot 90.000 ljudi, so ugotovili, da je sedenje ali ležanje v budnem stanju, ki traja več kot 30 minut v enem kosu, povezano z večjim tveganjem za smrt zaradi raka, poroča britanski The Guardian.

Ugotovitve, objavljene v reviji PLOS Medicine, so se osredotočile na vpliv dolgotrajnega sedečega načina življenja na zdravje v vsakodnevnem življenju.

Čeprav so daljša obdobja sedenja ali ležanja v budnem stanju že dolgo povezana z večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja ter nekatere vrste raka, raziskovalci opozarjajo, da je manj znanega o tem, ali na zdravje vpliva tudi način, kako se čas nedejavnosti kopiči čez dan.

Tako so ugotovili, da je bila vsaka dodatna ura takšne neprekinjene nedejavnosti na dan povezana z 10-odstotnim povečanjem tega tveganja.

Ni dokaza, da sedenje povzroča raka, poveča le tveganje za smrt zaradi njega

Raziskava ima tudi nekatere omejitve.

Raziskovalci so namreč opravili statistično analizo opazovalne študije, zato na podlagi rezultatov ne morejo dokazati neposredne vzročne povezave.

Z drugimi besedami, raziskava ne dokazuje, da dolgotrajno neprekinjeno sedenje povzroča raka, kaže pa, da imajo ljudje, ki dlje časa sedijo brez prekinitve, večje tveganje za smrt zaradi raka.

Raziskava namreč ni preučevala tveganja za pojav raka (zbolevanje), ampak tveganje za smrt zaradi raka, kar je pomembna razlika.

Tveganje lahko zmanjšamo tudi s pomivanjem posode

Obstaja pa tudi dobra vest: že nekaj tako preprostega, kot je kratek sprehod, ko prekinemo sedenje, deluje zaščitno.

Raziskovalci so namreč ugotovili, da je prekinjanje obdobij sedenja, daljših od 30 minut, s kratkimi obdobji telesne dejavnosti povezano z manjšim tveganjem za smrt zaradi raka.

"Sedanje zdravstvene smernice dajejo velik poudarek zmerni ali intenzivni telesni dejavnosti, vendar naše ugotovitve kažejo, da tudi lahkega gibanja ne bi smeli zanemarjati," je dejal dr. Frederick Ho, vodilni avtor raziskave z univerze v Glasgowu.

Med koristnimi dejavnostmi so raziskovalci izpostavili počasno hojo in gospodinjska opravila.

Prof. Kevin McConway, zaslužni profesor uporabne statistike na odprti univerzi (Open University), ki pri raziskavi ni sodeloval, pa je za časnik dejal, da so ugotovitve zanimive, vendar bodo potrebne dodatne raziskave.

Pomen prihodnjih raziskav priznava tudi Ho. "Prihodnje klinične raziskave nam bodo pomagale preseči splošna priporočila in razviti bolj prilagojene strategije za prekinjanje dolgotrajnega sedenja," je dejal.