Zakaj konzervirane hrane po odprtju ne smemo hraniti v isti konzervi?

Magazin 04. Dec 202215:46 0 komentarjev
Konzervi
PROFIMEDIA

Ste že kdaj odprli konzervo s hrano, porabili polovico, preostanek pa kar v konzervi postavili v hladilnik? Strokovnjaki to odsvetujejo, prav tako je na konzervah navodilo, da je treba po odprtju vsebino hraniti v stekleni in plastični posodi. Raziskali smo tudi, zakaj je lahko problematično pitje vina ali sokov iz kristalnih kozarcev.

“Po odprtju vsebino hranite v hladilniku v stekleni ali plastični posodi in porabite v roku treh dni.” Tak napis najdemo na pločevinastih konzervah z zelenjavo, sadjem ali predpripravljenimi jedmi. Podobno je tudi navodilo Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ): “Po odprtju konzerve živilo takoj prestavite iz konzerve v stekleno, keramično ali plastično posodo, ki jo, če hrane ne boste takoj pojedli, shranite v hladilniku.”

Toda kaj je razlog? “Z odpiranjem pločevinke lahko poškodujemo notranjo površino, ki je v stiku z živilom, in zagotovimo dostop zraka. Če v pločevinki ostane živilo, se lahko vanj začnejo sproščati sestavine materiala pločevinke, ki se nahajajo pod zaščito in produkti korozije, ki živila onesnažijo,” pojasnjujejo strokovnjaki NIJZ. Tako lahko v hrano preidejo na primer kositer, aluminij in krom, iz pločevink, proizvedenih zunaj EU, pa tudi svinec. “Izpostavljenost škodljivim snovem iz materialov v stiku z živili je priporočljivo zmanjšati,” svetujejo.

Kaj pa aluminij?

Uporaba aluminijastih ponev ter z aluminijem prevlečenih kuhinjskih pripomočkov in posode lahko poveča vsebnost aluminija v določenih vrstah živil, zlasti med dolgotrajnim hranjenjem zelo kislih, bazičnih ali slanih živil. Enako velja tudi za aluminijskeo folijo, če nima zaščitne prevleke. “Pri stiku kislih in slanih živil ter bazičnih živil z aluminijsko posodo in priborom je možno precejšnje sproščanje aluminija v živila, česar si ne želimo. Koliko aluminija se bo sprostilo, je odvisno od vrste živila, časa in temperature stika ter razmerja med površino posode in pribora, ki je bila v stiku, ter prostornino samega živila,” pojasnjujejo pri NIJZ. Med kisla živila sodijo na primer paradižnik, kisle kumarice, različno sadje, sadni sokovi in solatni prelivi. Slana živila so med drugim kislo zelje in soljeni mesni izdelki. Med bazična živila pa uvrščajo preste in druge izdelke iz luženega testa, naštevajo skrbniki javnega zdravja.

Več koristnih informacij o aluminiju ter drugih kovinah in zlitinah, ki so lahko problematične, če pridejo v stik z živili, je v tem dokumentu Sveta Evrope (v slovenščini).

In kako temperatura ter čas hranjenja vplivata na sproščanje aluminija v živila? V študiji, ki jo navaja zgoraj omenjeni dokument, so ugotovili, da je bilo ob uporabi 3-odstotne ocetne kisline sproščanje pri 40 stopinjah Celzija 10-krat višje od sproščanja pri 5 stopinjah Celzija (po 24 urah). Po 10 dneh pa se je sprostilo še več kot desetkrat toliko aluminija. “Pečenje različnih vrst mesa, zavitega v aluminijasto folijo, je pokazalo povečano sproščanje aluminija v primerjavi s surovim mesom, tudi do 5-krat, odvisno od temperature,” še opozarjajo v dokumentu.

Kombinirane učinke visokih temperatur med pečenjem in soli ali nizkega pH (dodatek kisa) na sproščanje aluminija pa so znanstveniki preverili s pečenjem ribe v aluminijasti foliji. Pečenje ribe brez dodatka soli ali kisa je vodilo v do 4-krat povečano vsebnost aluminija v primerjavi s surovo ribo. Ko so dodali sol in kis, pa se je vsebnost aluminija povečala do 68-krat.

Aluminij se sicer iz telesa izloči skozi ledvice, le majhna količina aluminija se absorbira. Topne aluminijeve soli telo lažje absorbira. Večjo koncentracijo aluminija v krvi imajo lahko ledvični bolniki.

aluminij alu folija
Profimedia

So kristalni kozarci lahko nevarni?

Cel seznam navodil o varni uporabi materialov, ki pridejo v stik z živili, je objavljen na tej povezavi NIJZ.

Med njimi je tudi nasvet, ki bo prav prišel ob prihajajočih prazničnih slovesnostih, ko bomo veliko nazdravljali. NIJZ svetuje, da vino ali sokove iz kristalnih kozarcev uživamo samo ob posebnih priložnostih, povedano drugače, čim redkeje. Kaj je razlog? “V steklo klasičnih kristalnih kozarcev je med drugim dodan svinčev oksid, iz katerega se v kisle pijače (vino, sadni sokovi) lahko sprošča svinec. Izpostavljenost strupenemu svincu je treba čim bolj zmanjšati,” opozarjajo pri NIJZ. “To še posebej velja za otroke, ker pri njih lahko povzroča trajne nevrološke in psihološke spremembe, tudi nižji inteligenčni količnik (IQ), slabšo učno sposobnost in motorično koordinacijo, spremembe obnašanja, agresivnost.”

Prav tako opozorilo velja za nosečnice. “Tudi za odrasle je dobro, da se izogibamo izpostavljenosti svincu, vendar pa uživanje pijač iz kristalnih kozarcev ob posebnih priložnostih ne bo naredilo trajne škode,” dodajajo. Material klasičnih kristalnih kozarcev so sicer nekateri proizvajalci že zamenjali z materialom, ki vsebuje manj svinčevega oksida. Taki kozarci so podobno lepo oblikovani, opazili pa bomo, da so precej lažji od klasičnih. Več o svincu in njegovi škodljivosti lahko najdete na spletnih straneh NIJZ.

Iz Steklarne Rogaška so nam sporočili, da od junija 2020 ne proizvajajo več stekla, ki bi vsebovalo svinčev oksid. Novo steklo se imenuje kristal, kjer je svinec zamenjala druga snov, ki ni nevarna in je skladna z evropsko direktivo. Slednja je namreč tovrstno uporabo svinca v proizvodnji prepovedala.

Kristalno steklo, ki je bilo narejeno pred letom 2020, pa je vsebovalo 24 odstotkov svinčevega oksida. Ta snov zagotavlja pravo čistost materiala, primernost za brušenje in mavrične efekte. Vsebnost svinca poveča lomni količnik svetlobe, zato je tovrstno steklo jasnejše od navadnega in se lepše sveti. V Steklarni Rogaška za kozarce, ki so jih proizvajali desetletja, zagotavljajo, da so povsem varni za zdravje. Svinčev oksid je namreč popolnoma trdno vezan v kristalni rešetki in se med uporabo ne sprošča. Za po stari metodi izdelane kristalne kozarce in druge izdelke pa so svetovali, da jih “lahko pred prvo uporabo za 24 ur napolnite z raztopino kisa in vode (50:50), dobro sperete pod tekočo vodo in lahko ste prepričani, da bo površina kristalnega stekla popolnoma brez svinčevih delcev”.

Spremljajte N1 na družbenih omrežjih FacebookInstagram in Twitter

Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Bodi prvi, ki bo pustil komentar!