Zaščita pred soncem: kaj vam v resnici povesta UV-indeks in zaščitni faktor (SPF)?

Začenja se obdobje toplih sončnih dni, ki vabijo na prosto. A sončna svetloba poleg prijetne toplote prinaša tudi tveganje – ultravijolično (UV) sevanje.

UV-žarki predstavljajo le približno 3 do 5 odstotkov vse energije sonca, ki doseže površje Zemlje in za človeka predstavljajo dvorezen meč.

Čeprav jih potrebujemo za tvorbo vitamina D, pa so ti žarki ob prekomerni izpostavljenosti za nas nevarni, saj povečajo možnost opeklin kože.

In ker lahko povzročijo tudi poškodbe DNK, izpostavljenost tem žarkom pri ljudeh povečuje tveganje za nastanek kožnega raka.

Proti delovanju UV-žarkov se lahko zaščitimo na več načinov – bodisi se izogibamo neposredni izpostavljenosti z ostajanjem v senci ali v notranjosti zgradb, ali pa kožo zakrijemo z oblačili in pokrivali oziroma z nanosom zaščitnih krem oziroma sredstev z UV-zaščito na izpostavljene dele kože.

UV-indeks in SPF

UV-sevanje lahko poškoduje kožo že v nekaj minutah — hitreje, kot si večina ljudi predstavlja. Zato strokovnjaki poudarjajo pomen razumevanja dveh ključnih pojmov: UV-indeksa (UVI) in zaščitnega faktorja (SPF).

Kaj pomeni vsak izmed teh pojmov in kako sta povezana?

Na pojem UV-indeks lahko največkrat naletimo v vremenskih napovedih ali drugih meteoroloških poročilih.

UV-indeks je številčna lestvica, ki pove, kako močno je UV-sevanje v določenem trenutku. Lestvica sega od vrednosti 0 do 11 ali več. Lahko bi rekli, da UV-indeks odgovarja na vprašanje: "Kako nevarno je sonce danes?"

Pri tem velja, da UVI od 0 do 2 predstavlja majhno tveganje, pri višjih vrednostih pa je že priporočljiva zaščita. Pri vrednostih nad 8 lahko do poškodb kože pride že v 10 do 15 minutah.

Zaščitni faktor (SPF) pa odgovarja na vprašanje: "Kako dobro sem zaščiten pred UV-sevanjem".

Tehnično gledano je SPF številka, ki pove, kolikokrat dlje lahko koža prenese sončno sevanje brez opeklin v primerjavi z nezaščiteno kožo.

Z drugimi besedami, pove nam, kako dolgo bo vaša koža zaščitena pred prvimi znaki poškodbe (pordelostjo).

Na primer: Če brez zaščite pordečite v 10 minutah, faktor 30 na kremi pomeni, da bo (ob pravilnem nanosu) krema vašo kožo pred pordelostjo ščitila 300 minut (5 ur).

Več o zaščitnem faktorju in o tem, katerega izbrati za svoj tip kože, si preberite v našem članku Kaj je zaščitni faktor pred soncem in kako izbrati pravega zase?

V praksi je trajanje zaščite krajše

Čas zaščite lahko izračunate s formulo:

Čas zaščite (v minutah) = SPF x čas, ko koža pordi brez zaščite (v minutah)

Vendar ta čas velja za laboratorijske pogoje in ob idealnem nanosu zaščitnega sredstva. V praksi so časi zaščite krajši.

Raziskave so pokazale, da je realna zaščita pogosto precej manjša.

Glavni razlogi so v tem, da večina ljudi na kožo nanese premalo kreme, zaščita se zmanjša zaradi potenja, kopanja v vodi in brisanja, poleg tega pa krema oziroma zaščitno sredstvo ne blokira vsega UV-sevanja.

Raziskava iz leta 2001 je tako pokazala, da je v praksi krema, ki je označena s SPF 30, učinkovita približno tako kot idealno uporabljena krema s SPF 10 do 15.

Kako uskladiti UV-indeks in SPF?

Podatke o tem, kakšen UV-indeks je napovedan za tekoči dan, lahko najdemo na spletnih straneh ali aplikacijah z vremenskimi napovedmi.

Dnevno ga tako napoveduje tudi Arso na spletni strani z Bioprognozo.

Kateri zaščitni faktor pa naj bi uporabili pri določenem UV-indeksu, pa kaže spodnja tabela.

Kako to uporabiti v vsakdanjem življenju?

Recimo, da za tekoči dan napovedan UV-indeks znaša 8. To pomeni UV-sevanje z zelo visokim tveganjem.

Brez zaščite se lahko prve opekline (pordelost kože) pojavijo že v 10 minutah. Ob uporabi kreme s SPF 30 se zaščita teoretično podaljša na 300 minut (5 ur), pri uporabi kreme s SPF 50 pa za 500 minut (več kot 8 ur).

A realno zaradi slabšega nanosa kreme s SPF 30 nudi med 60 in 90 minutami zaščite, krema s SPF 50 pa največ 2 uri.

Zato dermatologi priporočajo ponovno nanašanje zaščitne kreme vsaki 2 uri ali pogosteje ter uporabo lahkih in zračnih oblačil, pokrival in sončnih očal z UV-filtri.

Za več informacij o tem, kako sonce poškoduje kožo, kako jo pravilno ščititi, katere napake delamo pri tem skoraj vsi, pa tudi o mitih o zagorelosti in drugih stvareh, ki bi jih morali vedeti, poslušajte podkast N1 z naslovom: Kar morate vedeti pred poletjem (in vse življenje)

V njem je Suzana Lovec gostila Lauro Đorđević Betetto, specialistko dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike v Ljubljani, in Simono Uršič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje, sicer specialistko higiene in javnega zdravja ter vodjo preventivnega programa Varno s soncem.